23 BIM ASSET MANAGEMENT – NAJVEČJA NEIZPOLNJENA OBLJUBA

BIM-model naj bi po predaji postal temelj upravljanja objekta. V praksi pa med projektnim modelom in operativnim upravljanjem pogosto manjkajo upravljanje in validacija podatkov ter register sredstev.

Model objekta še ni register sredstev. Predaja modela še ni Asset Management.

Ena najambicioznejših obljub BIM-a je bila uporaba podatkov skozi celoten življenjski cikel objekta.

Vizija je bila na videz preprosta:

PROJEKTIRANJE

↓

BIM-MODEL

↓

GRADNJA IN MODEL IZVEDENEGA STANJA

↓

PREDAJA UPRAVLJAVCU

↓

UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE

Podatki, ustvarjeni med projektiranjem in gradnjo, naj bi po predaji samodejno postali osnova za:

• register sredstev;
• preventivno vzdrževanje;
• delovne naloge;
• upravljanje garancij;
• nadzor stroškov;
• energetsko upravljanje;
• načrtovanje zamenjav;
• upravljanje sredstev oziroma Asset Management.

V praksi se povezava pogosto prekine prav na prehodu med projektom in uporabo objekta.

Naročnik prejme:

• BIM-modele;
• projektno dokumentacijo izvedenih del (PID);
• tehnične liste;
• navodila;
• sezname opreme;
• certifikate;
• velike količine dokumentacije.

Upravljavec pa še vedno nima zanesljivega odgovora:

• katera sredstva dejansko upravlja;
• kje se nahajajo;
• katera oprema je bila res vgrajena;
• kdo je odgovoren za posamezen podatek;
• kateri servisni režim velja;
• kako podatke prenesti v operativni sistem;
• kako jih po predaji ohranjati aktualne.

BIM Asset Management ne nastane s predajo BIM-modela. Nastane šele, ko so podatki iz projektiranja, dobave, vgradnje in zagona preverjeni, upravljani ter pretvorjeni v operativni register sredstev, povezan z dejanskimi procesi upravljanja in vzdrževanja.

Zato pravilna arhitektura ni:

BIM-MODEL

↓

ASSET MANAGEMENT

Primernejši model je:

PROJEKTNI MODEL

↓

ZAHTEVE UPRAVLJAVCA

↓

UPRAVLJANJE PODATKOV O SREDSTVIH

↓

VALIDACIJA PODATKOV

↓

REGISTER SREDSTEV

↓

EAM / CAFM / CMMS

↓

DELOVNI PROCESI

↓

AKTUALNI DIGITALNI DVOJČEK OBJEKTA

V prejšnjem članku smo pojasnili, kdo digitalni dvojček objekta dejansko potrebuje. Projektni model smo pri tem opredelili kot pomemben vir podatkov, operativno jedro pa nastane šele po določitvi potreb upravljavca, upravljanju in validaciji podatkov ter vzpostavitvi registra sredstev.

1. Kaj je bilo pravzaprav obljubljeno?

BIM naj bi odpravil tradicionalni prelom med gradnjo in obratovanjem.

Namesto da upravljavec ob predaji prejme nepovezane fascikle, preglednice in načrte, naj bi dobil digitalni model, v katerem je mogoče za vsak element poiskati:

• lokacijo;
• proizvajalca;
• tip;
• tehnične lastnosti;
• serijsko številko;
• garancijo;
• navodila;
• servisne intervale;
• povezano dokumentacijo.

Ideja je bila pravilna.

Projekt med gradnjo dejansko ustvari veliko podatkov, ki jih upravljavec pozneje potrebuje. Nesmiselno je, da se po predaji isti podatki:

• ponovno zbirajo;
• ročno prepisujejo;
• preverjajo na terenu;
• izgubljajo med različnimi sistemi.

Težava ni bila v cilju.

Težava je bila v predpostavki, da bo projektni BIM-model samodejno postal operativni model upravljanja sredstev.

Kontinuiteta podatkov skozi življenjski cikel je prava ambicija. Predpostavka, da jo zagotovi že kontinuiteta ene datoteke, pa je bila preveč poenostavljena.

2. BIM, Facility Management in Asset Management niso ista stvar

Pojmi se pogosto uporabljajo skupaj, čeprav rešujejo različna vprašanja.

BIM

Opisuje predvsem:

• objekt in njegove elemente;
• geometrijo;
• prostorske odnose;
• tehnične lastnosti;
• projektno rešitev.

Glavno vprašanje:

Kaj je projektirano oziroma zgrajeno?

Upravljanje objektov in podpornih storitev (FM – Facility Management)

Obravnava predvsem:

• uporabo prostorov;
• storitve za uporabnike;
• obratovanje stavbe;
• čiščenje;
• varnost;
• energijo;
• podporne storitve;
• vzdrževanje objektov in opreme.

Glavno vprašanje:

Kako zagotovimo učinkovito uporabo in delovanje objekta?

Upravljanje sredstev (AM – Asset Management)

Obravnava sredstva kot nosilce vrednosti, funkcije, stroškov in negotovosti.

Vključuje:

• strategijo upravljanja;
• kritičnost sredstev;
• življenjski cikel;
• stroške;
• negotovosti;
• delovanje;
• vzdrževanje;
• obnovo;
• zamenjavo;
• investicijsko odločanje.

Glavno vprašanje:

Kako s sredstvi skozi njihov življenjski cikel ustvarjamo zahtevano vrednost ter uravnotežujemo njihovo delovanje, stroške in negotovosti?

BIM je lahko pomemben vir podatkov za oba procesa.

Ne predstavlja pa sam procesa upravljanja objektov in podpornih storitev ali upravljanja sredstev.

BIM pove, kaj in kje je sredstvo. Asset Management mora odločiti, zakaj ga upravljamo, kakšno vrednost ustvarja ter kdaj ga je treba obnoviti ali zamenjati.

3. BIM-element ni nujno sredstvo

BIM-model je strukturiran okoli modelnih objektov.

To so lahko:

• zidovi;
• plošče;
• cevi;
• kanali;
• vrata;
• ventili;
• črpalke;
• svetilke;
• omare;
• naprave.

Toda upravljavec ne upravlja nujno vsakega modelnega elementa kot posamezno sredstvo.

Na primer:

• zid je pomemben gradnik objekta, vendar praviloma nima lastnega preventivnega servisnega načrta;
• vsak vijak črpalke ni samostojno sredstvo;
• cevovod je lahko en sistem ali množica ločenih odsekov;
• ena modelirana naprava je lahko sestavljena iz več vzdrževanih podsistemov;
• več modelnih elementov lahko skupaj predstavlja eno funkcionalno sredstvo.

Hkrati nekatera upravljavsko pomembna sredstva v projektnem modelu morda sploh niso ustrezno razčlenjena.

Zato je treba določiti:

• kaj v organizaciji sploh štejemo za sredstvo;
• na kateri ravni ga evidentiramo;
• katera sredstva individualno vzdržujemo;
• katera spremljamo kot sistem;
• katera so kritična;
• katera so samo tehnični deli drugega sredstva.

Modelni element je geometrijska in informacijska enota modela. Sredstvo je upravljavska enota, za katero obstajajo odgovornost, procesi, stroški in življenjski cikel.

4. Primer: klimatska naprava

V BIM-modelu je lahko prikazana klimatska naprava z osnovnimi podatki:

• tip naprave;
• dimenzije;
• priključna moč;
• pretok zraka;
• lokacija;
• povezava z inštalacijskim sistemom.

Za projektiranje in koordinacijo je to lahko povsem dovolj.

Upravljavec pa potrebuje bistveno več.

Identiteta

• enotni identifikator sredstva;
• dejanski proizvajalec in model;
• serijska številka;
• inventarna oziroma interna oznaka.

Organizacijski podatki

• lastnik sredstva;
• odgovorna služba;
• vzdrževalec;
• pogodbeni serviser;
• stopnja kritičnosti.

Življenjski cikel

• datum dobave;
• datum vgradnje;
• datum zagona;
• pričakovana življenjska doba;
• garancijsko obdobje;
• načrtovana zamenjava.

Vzdrževanje

• servisni interval;
• seznam rednih pregledov;
• rezervni deli;
• potrebna usposobljenost;
• varnostni postopki;
• zgodovina napak in posegov.

Funkcionalni kontekst

• katere prostore oskrbuje;
• od katerih sistemov je odvisna;
• kateri sistemi so odvisni od nje;
• kakšne so posledice izpada;
• kako jo je mogoče izključiti.

Dokumentacija

• navodila za uporabo;
• servisna dokumentacija;
• sheme;
• certifikati;
• zapisnik zagona;
• meritve in nastavitve.

Projektni BIM-element je zato lahko pomembno izhodišče, vendar še ni operativni zapis sredstva.

Projektni model opiše napravo kot del rešitve. Register sredstev jo mora opisati kot predmet dolgoročnega upravljanja.

5. Projektirani tip ni dejansko vgrajeno sredstvo

Med projektiranjem je pogosto določen:

• generični tip elementa;
• zahtevana zmogljivost;
• minimalna kakovost;
• možen referenčni proizvod.

Dejansko sredstvo pa dobi svojo identiteto šele skozi:

PROJEKTNA ZAHTEVA

↓

PONUDBA IN IZBOR

↓

NAROČILO

↓

DOBAVA

↓

VGRADNJA

↓

PREIZKUS IN ZAGON

↓

PREVZEM

Na tej poti se lahko spremenijo:

• proizvajalec;
• model;
• tehnične lastnosti;
• dodatna oprema;
• serijska številka;
• garancija;
• dobavitelj;
• servisna pogodba;
• datum začetka uporabe.

Če se v model prenese samo projektirani tip, upravljavec ne prejme podatka o dejansko vgrajenem sredstvu.

Če se prenese podatek iz dobavnice brez preverjanja vgradnje, prav tako ne vemo, ali je bilo sredstvo res vgrajeno na predvideno lokacijo.

Podatek o sredstvu ni zanesljiv samo zato, ker obstaja v modelu ali dobavnici. Zanesljiv postane, ko je preverjeno povezan z dejansko vgrajenim in prevzetim sredstvom.

6. Podatkovna predaja ni enkratni izvoz

Podatkovna predaja oziroma handover se pogosto obravnava kot zaključni tehnični korak.

Iz modela se izvozi:

• seznam elementov;
• lastnosti;
• dokumentacija;
• klasifikacije;
• povezave.

Nato naj bi se podatki uvozili v enega izmed operativnih sistemov.

CMMS – računalniško podprto upravljanje vzdrževanja (Computerized Maintenance Management System)

CMMS podpira predvsem:

• delovne naloge;
• preventivno vzdrževanje;
• evidentiranje posegov;
• rezervne dele;
• servisno zgodovino.

EAM – upravljanje sredstev podjetja (Enterprise Asset Management)

EAM obravnava predvsem:

• življenjski cikel sredstev;
• njihovo delovanje in kritičnost;
• stroške;
• vzdrževanje;
• skladnost;
• obnovo in zamenjavo.

CAFM – računalniško podprto upravljanje objektov in prostorov (Computer-Aided Facility Management)

CAFM podpira predvsem:

• upravljanje prostorov;
• zasedenost in uporabo;
• selitve;
• podporne storitve;
• operativne procese upravljanja objektov.

Meje med temi sistemi se v praksi lahko prekrivajo. Pomembneje od imena sistema je, katere procese in podatke dejansko podpira.

Tehnični izvoz je pomemben, vendar ne rešuje vprašanj:

• Ali so zajeta prava sredstva?
• Ali so vgrajeni proizvodi preverjeni?
• Ali so oznake enolične?
• Ali so lokacije pravilne?
• Ali so dokumenti povezani s pravim sredstvom?
• Ali so podatki popolni?
• Ali so zapisi podvojeni?
• Ali operativni sistem uporablja enako hierarhijo?
• Kdo potrdi, da so podatki primerni za uporabo?

Če teh vprašanj ne rešimo pred uvozom, lahko zelo učinkovito avtomatiziramo prenos nekakovostnih podatkov.

Avtomatiziran prenos ne ustvarja kakovosti. Samo hitreje prenese kakovost oziroma nekakovost iz enega sistema v drugega.

7. Modelna hierarhija ni hierarhija sredstev

BIM-model je lahko organiziran po:

• objektih;
• etažah;
• prostorih;
• strokah;
• modelnih datotekah;
• vrstah elementov.

Operativni sistem pa lahko potrebuje hierarhijo, kot je:

PORTFELJ

↓

LOKACIJA

↓

OBJEKT

↓

FUNKCIONALNI SISTEM

↓

PODSISTEM

↓

SREDSTVO

↓

KOMPONENTA

Primer:

POSLOVNA STAVBA

↓

STROJNICA

↓

SISTEM HLAJENJA

↓

HLADILNI AGREGAT 01

↓

KOMPRESOR 01

Takšna struktura omogoča:

• delovne naloge;
• zgodovino okvar;
• stroške po sistemu;
• analizo kritičnosti;
• načrtovanje obnov;
• poročanje.

Če modelne elemente brez preslikave uvozimo neposredno v operativni sistem, lahko dobimo:

• preveč sredstev;
• premalo sredstev;
• napačne odnose;
• podvojene zapise;
• strukturo, ki je za vzdrževanje neuporabna.

Ustrezna hierarhija ni univerzalna. Odvisna je od vrste sredstev, organizacije in procesov upravljanja. Zato morajo biti preslikave med modelno in upravljavsko strukturo dogovorjene in dolgoročno vzdrževane.

Ni dovolj vedeti, kateri elementi obstajajo. Vedeti moramo, kako skupaj tvorijo sredstva in funkcionalne sisteme, ki jih organizacija upravlja.

8. Upravljanje podatkov o sredstvih je manjkajoči člen

Upravljanje podatkov o sredstvih oziroma Asset Governance določa pravila, po katerih se podatki ustvarjajo, preverjajo, uporabljajo in vzdržujejo.

Določiti mora najmanj:

Obseg

• katera sredstva evidentiramo;
• na kateri ravni podrobnosti;
• kateri podatki so obvezni;
• katera dokumentacija se povezuje.

Identiteto

• kako se sredstva označujejo;
• ali se identifikator skozi življenjski cikel ohranja;
• kako se obravnava zamenjava;
• kako se povezujejo projektne, dobaviteljske in interne oznake.

Odgovornost

• kdo podatek ustvari;
• kdo ga preveri;
• kdo ga potrdi;
• kdo ga sme spremeniti;
• kdo je njegov dolgoročni lastnik.

Kakovost

• katera pravila veljajo;
• kaj pomeni popoln zapis;
• kako se obravnava manjkajoč podatek;
• kako se izvajajo kontrole.

Življenjski cikel

• kako nastane novo sredstvo;
• kako se spremeni;
• kako se zamenja;
• kako se odstrani;
• kako se ohrani njegova zgodovina.

Brez teh pravil BIM Asset Management ostane tehnični projekt brez jasnega organizacijskega lastnika.

Največja vrzel med BIM-modelom in Asset Managementom ni format datoteke. Je manjkajoč sistem odgovornosti za podatke.

9. Validacija podatkov ni enaka BIM-kontroli

BIM-kontrola lahko preveri:

• ali element obstaja;
• ali ima zahtevan atribut;
• ali je pravilno klasificiran;
• ali je geometrijsko umeščen;
• ali so določena polja izpolnjena.

To je koristno, vendar še ne potrjuje operativne resničnosti podatka.

Validacija podatkov o sredstvih mora preveriti tudi:

• ali je element dejansko vgrajen;
• ali se oznaka na terenu ujema z zapisom;
• ali je serijska številka pravilna;
• ali je naprava uspešno zagnana;
• ali je bila prevzeta;
• ali velja navedena garancija;
• ali je dokumentacija popolna;
• ali je sredstvo povezano s pravilnim sistemom;
• ali je primerno za vključitev v register sredstev.

Smiselna validacija zato združuje:

MODEL

+

DOBAVITELJSKE PODATKE

+

TERENSKI PREGLED

+

PREIZKUSE IN ZAGON

+

PREVZEMNO DOKUMENTACIJO

BIM-kontrola preveri zapis v modelu. Validacija podatkov o sredstvih preveri, ali zapis zanesljivo predstavlja dejansko vgrajeno, zagnano in prevzeto operativno sredstvo.

10. Register sredstev je operativno jedro

Register sredstev je strukturirana evidenca sredstev, ki jih organizacija dejansko upravlja.

Vsako sredstvo mora imeti najmanj:

• enotni identifikator;
• lokacijo;
• pripadnost sistemu;
• vrsto oziroma klasifikacijo;
• status;
• odgovorno organizacijsko enoto;
• osnovne tehnične podatke;
• povezavo z dokumentacijo;
• podatke o življenjskem ciklu.

Register sredstev omogoča povezavo z:

• delovnimi nalogi;
• pregledi;
• servisnimi načrti;
• garancijami;
• stroški;
• rezervnimi deli;
• pogodbami;
• merilnimi mesti;
• zgodovino okvar;
• investicijskim načrtovanjem.

BIM-model lahko registru zagotavlja:

• prostorski kontekst;
• geometrijo;
• projektne lastnosti;
• povezave med elementi;
• vizualni dostop.

Toda register sredstev praviloma ostaja operativno jedro upravljanja.

Model omogoča, da sredstvo vidimo. Register omogoča, da ga upravljamo.

11. EAM, CAFM in CMMS niso samo prikazovalniki BIM-modela

Operativni sistemi podpirajo procese, ki jih projektni model praviloma ne izvaja.

Med njimi so:

• prijava napake;
• določanje prioritete;
• izdaja delovnega naloga;
• razporeditev izvajalca;
• rezervacija materiala;
• evidentiranje porabljenih ur;
• zapis izvedenega posega;
• potrjevanje dela;
• obračun stroška;
• načrt preventivnega vzdrževanja;
• analiza zgodovine okvar;
• investicijsko načrtovanje.

BIM je lahko kakovosten grafični in informacijski vmesnik.

Na primer:

1. uporabnik v modelu izbere napravo;
2. odpre njen operativni zapis;
3. pregleda odprte naloge;
4. preveri dokumentacijo;
5. ustvari zahtevek za poseg;
6. po izvedbi vidi posodobljeno stanje.

Toda jedro postopka ostane v sistemu, ki upravlja:

• odgovornosti;
• roke;
• vire;
• statuse;
• stroške;
• zgodovino.

BIM-model je lahko prostorski vhod v Asset Management. Ni pa nujno njegov transakcijski in procesni sistem.

12. Isti podatek ne more imeti petih neusklajenih lastnikov

Na prehodu med gradnjo in upravljanjem se isti podatki pogosto pojavljajo v več sistemih:

• BIM-modelu;
• dokumentaciji;
• dobaviteljskem seznamu;
• sistemu za načrtovanje virov podjetja (ERP – Enterprise Resource Planning);
• registru osnovnih sredstev;
• EAM-u;
• sistemu za upravljanje stavbe (BMS – Building Management System);
• preglednici upravljavca.

Primer oznake naprave:

• BIM: AHU-01
• dobavitelj: KLIMA-7
• izvajalec: ST-104
• ERP: ARTIKEL 88431
• EAM: SREDSTVO 000457
• BMS: AHU_L3_01

Vse oznake so lahko legitimne, vendar morajo biti med seboj povezane.

Treba je določiti:

• kateri identifikator je trajen;
• kateri sistemi uporabljajo lastne oznake;
• kako se izvajajo preslikave;
• kateri sistem je avtoritativni vir za posamezno lastnost.

Enotno informacijsko okolje ne pomeni, da je vsak podatek shranjen samo enkrat. Pomeni, da je za vsak podatek določen avtoritativni vir, preslikave med sistemi pa so znane in sledljive.

13. Od modela izvedenega stanja do aktualno vzdrževanega stanja

Ob predaji je lahko model izvedenega stanja oziroma as-built model kakovosten in pravilen.

Nato se začne uporaba.

V objektu se:

• zamenja črpalka;
• prestavi predelna stena;
• doda nova oprema;
• spremeni nastavitev sistema;
• zamenja tip svetilke;
• odstrani ventil;
• izvede rekonstrukcija prostora.

Če se spremembe evidentirajo samo v:

• delovnem nalogu;
• računu;
• servisnem zapisniku;
• risbi izvajalca;
• spominu vzdrževalca,

model ostane nespremenjen.

Po nekaj letih prikazuje objekt, ki ne obstaja več.

Model izvedenega stanja prikazuje stanje ob predaji. Upravljavec pa potrebuje aktualno vzdrževano oziroma as-maintained stanje.

Zato je ključno vprašanje:

Iz katerega rednega operativnega procesa se bo model posodabljal?

Če je odgovor, da bo nekdo občasno popravil BIM-model, sistem verjetno ne bo dolgoročno deloval.

Sprememba podatka ne sme biti ločena administrativna naloga, ki se opravi samo, če ostane dovolj časa.

Pri zamenjavi naprave mora operativni proces zahtevati:

1. zaključek starega sredstva;
2. evidentiranje razloga zamenjave;
3. vpis novega sredstva;
4. povezavo z lokacijo in sistemom;
5. dodajanje serijske številke;
6. povezavo z dokumentacijo;
7. določitev garancije;
8. vzpostavitev servisnega načrta;
9. po potrebi posodobitev geometrije.

DELOVNI NALOG

↓

IZVEDENA ZAMENJAVA

↓

POTRDITEV PODATKOV

↓

POSODOBITEV REGISTRA SREDSTEV

↓

POSODOBITEV PROSTORSKEGA MODELA

Ni treba, da vsaka sprememba takoj povzroči kompleksno BIM-modeliranje.

Treba pa je ohraniti:

• aktualno identiteto;
• operativno stanje;
• sled posega;
• povezavo s prostorom in sistemom.

Digitalni dvojček ostaja aktualen samo, če se spremembe vanj prenašajo iz procesov, v katerih dejansko nastajajo.

14. Priprava podatkovne predaje se mora začeti pred projektiranjem

Potrebe upravljavca se pogosto določajo prepozno.

Šele proti koncu projekta se pripravi seznam podatkov, ki naj jih izvajalec vnese v model.

Takrat:

• modeli že obstajajo;
• pogodbe so podpisane;
• dobaviteljske zahteve niso določene;
• podatki niso vključeni v nabavne procese;
• odgovornosti niso pogodbeno razmejene;
• veliko informacij je treba zbirati za nazaj.

Pravilnejši proces je:

ZAHTEVE UPRAVLJAVCA

↓

PODATKOVNE ZAHTEVE PROJEKTA

↓

ZAHTEVE ZA PROJEKTANTE

↓

ZAHTEVE ZA IZVAJALCE IN DOBAVITELJE

↓

SPROTNO ZBIRANJE IN KONTROLA

↓

VALIDACIJA MED VGRADNJO IN ZAGONOM

↓

PRENOS V OPERATIVNO OKOLJE

Upravljavec mora sodelovati že pri določanju:

• strukture sredstev;
• obveznih lastnosti;
• oznak;
• dokumentacije;
• procesov preverjanja;
• odgovornosti.

Kakovostne predaje ni mogoče izdelati na koncu, če podatkov nismo sistematično ustvarjali skozi celoten projekt.

15. Obseg podatkov in geometrije mora biti sorazmeren z uporabo

Pogosta zahteva je, naj se v model vnese čim več lastnosti, ker jih bomo nekoč morda potrebovali.

Tak pristop povzroči:

• visoke stroške vnosa;
• težko preverjanje;
• več napak;
• nejasne odgovornosti;
• podvajanje;
• zahtevnejše posodabljanje;
• manjše zaupanje v celoten sistem.

Če uporabnik ugotovi, da je polovica podatkov napačna ali zastarela, začne uporabljati:

• lastno preglednico;
• svoje oznake;
• ročne zapiske;
• vzporedne evidence.

Takrat je lahko drag digitalni sistem slabši od manjšega, vendar zanesljivega registra.

Za upravljanje je manjši nabor pravilnih in vzdrževanih podatkov vrednejši od velikega modela, ki mu uporabniki ne zaupajo.

Zato mora vsak zahtevani podatek imeti:

• namen;
• uporabnika;
• vir;
• odgovornega lastnika;
• pravilo posodobitve.

Tudi najvišja stopnja geometrijske podrobnosti ni vedno potrebna.

Podrobna geometrija je posebej koristna pri:

• prostorsko zapletenih sistemih;
• skritih inštalacijah;
• nevarnih območjih;
• rekonstrukcijah;
• omejenem dostopu;
• pripravi montažnih posegov;
• usposabljanju in simulacijah.

Manj pomembna je lahko pri sredstvih, pri katerih uporabnik predvsem potrebuje:

• zanesljivo lokacijo;
• identifikacijo;
• dokumentacijo;
• stanje;
• servisno zgodovino.

Za servisiranje požarnega aparata morda ne potrebujemo podrobnega tridimenzionalnega modela.

Potrebujemo pa:

• pravilno oznako;
• točno lokacijo;
• datum pregleda;
• rok naslednjega pregleda;
• status.

Podrobnost modela naj določa operativna potreba, ne sposobnost programske opreme.

16. Interoperabilnost je pomembnejša od ene platforme

Objekt bo skozi življenjski cikel uporabljal več sistemov:

• BIM;
• dokumentno okolje;
• EAM;
• CAFM;
• CMMS;
• ERP;
• BMS;
• geografski informacijski sistem (GIS – Geographic Information System);
• senzorske platforme;
• finančne evidence;
• sisteme nabave in skladišča.

Nerealno je pričakovati, da bo ena aplikacija desetletja optimalno reševala vse te procese.

Zato je pomembneje zagotoviti:

• trajne identifikatorje;
• klasifikacije;
• povezane podatkovne strukture;
• dokumentirane vmesnike;
• znane lastnike podatkov;
• sledljive prenose;
• možnost zamenjave posameznega sistema.

Življenjski cikel objekta je daljši od življenjskega cikla skoraj vsake programske rešitve.

Prava kontinuiteta zato ni kontinuiteta iste platforme.

Je kontinuiteta:

• identitete sredstev;
• pomena podatkov;
• zgodovine;
• odgovornosti;
• povezav.

17. Kje se je obljuba izgubila?

BIM Asset Management se pogosto ni uresničil zaradi kombinacije več napak.

Cilj je bil določen preveč splošno

»Model bomo uporabljali za upravljanje« ni operativna zahteva.

Upravljavec je bil vključen prepozno

Podatkovne potrebe niso bile del projektnih in pogodbenih zahtev.

Prednost je dobila geometrija

Premalo pozornosti je bilo namenjene identiteti, hierarhiji, stanju in odgovornosti.

Projektni elementi so bili neposredno enačeni s sredstvi

Manjkala je preslikava v operativno strukturo.

Podatki niso bili validirani

Izpolnjeno polje se je zamenjalo za preverjeno dejstvo.

Predaja je bila razumljena kot enkratni izvoz

Ni bil vzpostavljen proces dolgoročnega posodabljanja.

Nihče ni prevzel lastništva

Po koncu pogodbe projektna ekipa odide, upravljavec pa ne dobi jasne podatkovne organizacije.

Poslovna upravičenost ni bila določena

Strošek izdelave modela in zbiranja podatkov je bil viden, koristi za posamezne procese pa niso bile opredeljene in merjene.

Obljuba ni ostala neizpolnjena zato, ker tehnologija ne bi mogla povezati podatkov. Ostala je neizpolnjena zato, ker nismo organizirali odgovornosti in procesov, zaradi katerih bi podatki ostali uporabni.

18. Prava arhitektura BIM Asset Managementa

Celovit model bi lahko zapisali tako:

1. Potrebe upravljavca

Katere odločitve in procese želimo podpreti?

↓

2. Informacijske zahteve za sredstva (AIR – Asset Information Requirements)

Katere podatke potrebujemo?

↓

3. Projektni in dobaviteljski viri

BIM, dokumenti, dobave, vgradnja in zagon.

↓

4. Upravljanje podatkov o sredstvih

Identiteta, klasifikacije, lastniki in pravila.

↓

5. Validacija

Popolnost, pravilnost in dejanska vgradnja.

↓

6. Register sredstev

Operativna identiteta in hierarhija.

↓

7. EAM, CAFM in CMMS

Delovni nalogi, pregledi, servisi in stroški.

↓

8. Povezano digitalno okolje in digitalni dvojček objekta

Register sredstev, operativni sistemi, dokumenti, prostorski model in aktualno stanje.

↓

9. Analitika in umetna inteligenca (AI – Artificial Intelligence)

Napovedi, optimizacija in podpora odločanju.

BIM je v tej arhitekturi pomemben.

Vendar ni začetek in konec sistema.

Začetek so potrebe upravljavca.

Konec pa so boljše operativne in investicijske odločitve.

BIM Asset Management ni prenos modela v vzdrževanje. Je povezava projektnih podatkov z upravljanjem življenjskega cikla sredstev.

19. Ali je obljubo še mogoče izpolniti?

Da.

Toda pod drugačnimi pogoji.

Potrebujemo:

• zgodnje sodelovanje upravljavca;
• jasno opredelitev sredstev;
• sorazmeren nabor podatkov;
• enotne identifikatorje;
• klasifikacije;
• pravila lastništva;
• sprotno validacijo;
• povezavo z dobavitelji;
• register sredstev;
• integracijo z operativnimi sistemi;
• postopke posodabljanja;
• merjenje dejanske koristi.

Tehnologija je danes najmanjši del problema.

Bolj zahtevni so:

• organizacijski dogovor;
• strokovna semantika;
• kakovost podatkov;
• dolgoročna odgovornost.

Zato je naslov »največja neizpolnjena obljuba« namenoma provokativen, ne dokončen.

Obljuba ni neuresničljiva. Neizpolnjena je zato, ker smo model pogosto naročili, še preden smo organizirali sistem, ki naj bi ga uporabljal.

MYTHBUSTERS

Ključne ugotovitve

1. BIM, upravljanje objektov in podpornih storitev ter upravljanje sredstev so povezana, vendar različna področja.
2. BIM-element ni samodejno operativno sredstvo; modelna in upravljavska struktura imata različna namena.
3. Projektirani proizvod, dobavljeni proizvod ter dejansko vgrajeno in prevzeto sredstvo niso nujno isti podatkovni zapis.
4. Med projektnim modelom in operativnim sistemom sta nujna upravljanje in validacija podatkov o sredstvih.
5. Register sredstev je operativno jedro upravljanja; BIM mu daje pomemben prostorski in tehnični kontekst.
6. EAM-, CAFM- in CMMS-sistemi obvladujejo delovne naloge, vzdrževanje, stroške in zgodovino, ki jih projektni model sam ne zagotavlja.
7. Za vsak podatek morajo biti določeni izvor, avtoritativni vir, lastnik, status in postopek posodabljanja.
8. Model izvedenega stanja po predaji hitro zastara, če se ne posodablja iz rednih operativnih procesov.
9. Kontinuiteta identitete in pomena podatkov je pomembnejša od uporabe iste aplikacije skozi celoten življenjski cikel.
10. Največja ovira BIM Asset Managementa ni tehnologija, ampak organizacija dolgoročne odgovornosti za podatke.

Zaključna misel

BIM Asset Management ne nastane takrat, ko upravljavcu predamo model. Nastane takrat, ko preverjeni projektni podatki postanejo del registra sredstev, delovnih procesov in vsakodnevnega odločanja skozi celoten življenjski cikel objekta.