Osrednja tema posveta je nagovarjala novosti digitalizacije gradbeništva in preobrazbo gradbene stroke v prihodnosti. Podporne ključne teme so se dotaknile pereče kadrovske problematike in gradbene zakonodaje. Ivan Rus (AXIS) in Samo Pleterski (DRI) sta s predstavitvijo projekta vzpostavitve informacijskega sistema CDE/SPO – skupno podatkovno okolje za predor Karavanke prikazala aktivni primer dobre prakse digitalizacije projektnega vodenja na velikem infrastrukturnem projektu.

Združenje za svetovalni inženiring je v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, 13. maja 2022 organiziralo strokovni posvet “Prihodnost investicij – Svetovalni inženiring in njegova vloga v investicijskem procesu”. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik Združenja za svetovalni inženiring mag. Uroš Mikoš, ki je poudaril pomembnost Združenja, ki kljub majhnosti igra izjemno pomembno vlogo pri razvoju celotnega slovenskega gospodarstva, kar se praviloma najbolj izkaže pri kompleksnih in zahtevnih investicijah. Predsednik združenja je omenil pomembne bodoče prometne in energetske investicije; 3. razvojna os, posodobitev železniške infrastrukture, izgradnja jedrske elektrarne v Krškem ter hidroelektrarne na Savi in Dravi. Kot enega izmed glavnih ciljev je izpostavil program energetskega prehoda do leta 2050 ter opozoril na etapne cilje in nujnost strategij, ki bodo zagotavljale doseganje ciljev. Ukrajinska kriza je še povečala pritisk na izvedbo teh programov, ne samo energetskega prehoda, ampak tudi odvisnost od uvoza energentov. Ocenil je, da svetovalni inženiring potrebuje kadre, ki imajo znanje, izkušnje, organizacijske veščine in poslovno odličnost za realizacijo ciljev.

Ob koncu posveta smo govorili z mag. Bojanom Strahom, direktorjem podjetja AXIS in članom upravnega odbora Združenja za svetovalni inženiring pri GZS.

Kako ocenjujete posvet Združenja za svetovalni inženiring? Obravnavali ste pomembne teme. V gradbeništvu delujete že 20 let, podjetje AXIS je vodilno na področju digitalizacije gradbeništva. Kakšna je vaša ocene gradbene stroke, kje se nahaja svetovalni inženiring? 

“V podjetju AXIS smo veseli odlično organiziranega posveta o prihodnosti investicij, kadrovskih problematikah in gradbeni zakonodaji. Izbrani predavatelji in spremljajoči prispevki niso le odpirali posameznih izzivov, temveč so tudi nakazovali možne rešitve. Pridružujem se mnenju kolegov, da je slovenska inženirska stroka v gradbeništvu nesporno kakovostna in da je ugled stroke potrebno v bodoče negovati. Poklice v gradbeništvu je potrebno promovirati, izpostavljati dosežke in bodoče načrte ter predvsem mlade potencialne gradbenike prepričati v zdravo prihodnost gradbeništva.”

Kako napreduje preobrazba gradbeništva v procesu digitalizacije v Sloveniji? Vaše izkušnje so dragocene in najbolj aktualne.  

“Digitalizacija gradbeništva je mnogo širše področje kot zgolj uporaba BIM metodologije, na kar je opozoril tudi predsednik DARS d.d. na okrogli mizi in sta v svoji predstavitvi nakazala kolega Ivan Rus (AXIS) in Samo Pleterski (DRI). Predstavila sta primer uspešne vzpostavitve skupnega informacijskega podatkovnega okolja SPO (ang. CDE) pri gradnji druge cevi predora Karavanke, kjer je naše podjetje AXIS v sodelovanju z DRI v približno 8 mesecih vzpostavilo produkcijsko okolje informacijskega sistema, v katerem sodeluje prek 160 strokovnjakov in inženirjev in v katerem se vodi celotna projektna dokumentacija, izvaja finančno poslovanje in odvija terminska spremljava projekta. Več o projektu si lahko preberete v prispevku: Vzpostavitev SPO za projekt izgradnje vzhodne cevi predora Karavanke.”

Lahko v Sloveniji že govorimo o Gradbeništvu 4.0? Je res, da zaostajamo za evropskim povprečjem, oz. za naprednejšimi državami? Ali lahko opišete izzive pri enačenju BIM metodologije z digitalizacijo?

“Predstavitvi na temo digitalizacije gradbeništva sta pokazali, da se gradbeniki aktivno in uspešno ukvarjamo s tehnologijami prihodnosti. Poleg vseh prednosti BIM tehnologije, ki so zaenkrat še največje v fazi projektiranja, so bili korektno predstavljeni tudi dvomi in opozorila, ki izhajajo iz obveznosti projektiranja v BIM tehnologiji po 1.1.2025, ki jo predpisuje novi gradbeni zakon. Država je uporabo BIM tehnologije predpisala z zakonodajo in samo upamo lahko, da bo ustvarila tudi pogoje za njeno izvajanje, kjer pa jo strokovno javnost opozarja, da jo čaka še ogromno dela in ima malo časa.”

Eden ključnih izzivov je pomanjkanje kadrov v panogi. Gradbeništvo ni edina panoga, ki se sooča s kadrovskim primanjkljajem. Kakšni so vaši odgovori na izzive?

“Predavanja na temo kadrov so prikazala trende inženirskega kadra v gradbeništvu, ki izražajo precejšno mero zaskrbljenosti tako glede števila kot tudi kakovosti bodočih pooblaščenih inženirjev. Slika morda le ni tako črna, kot kaže na prvi pogled, saj smo na posvetu izvedeli, da smo nacionalni program izgradnje avtocest, ki je predstavljal gradbeno ekspanzijo, izvedli z manjšim številom pooblaščenih inženirjev, kot jih pričakujemo ob posodobitvi energetske infrastrukure v bližnji prihodnosti. Dodaten argument proti pretiranim strahovom kadrovskega pomanjkanja je tudi pospešena digitalizacija gradbeništva, ki z uporabo sodobnih digitalnih orodij in sistemov v veliki meri optimizira izvajanje gradbenih procesov ter poslovanje posameznih deležnikov. Precej boleče bo lahko prehajanje inženirjev med posameznimi gospodarskimi subjekti znotraj Slovenije. Kar pa moramo preprečiti, je morebitno prehajanje gradbenih inženirjev v druge veje gospodarstva, še bolj pa odhajanje inženirjev, predvsem mladih, v tujino.”

Novi gradbeni zakon se je začel uporabljati s 1.6 .2022. Kje vidite prednosti in pasti za izvajanje gradbene zakonodaje v praksi?

“Nova gradbena zakonodaja še vedno ni takšna, kot jo potrebujemo in si jo želimo. Postopki so še vedno predolgi, pravno je marsikaj rešeno, vendar v praksi težko izvedljivo. Veliko je administrativnih ovir in ugotovljenih pomanjkljivosti, kar pomeni, da je potrebno delo pri dopolnjevanju gradbene zakonodaje nadaljevati in v največji možni meri upoštevati stroko in interese vseh deležnikov v procesu graditve.”

Vir: GZS

 

 

 

 

 

 

Ob posvetu je Združenje za svetovalni inženiring izpostavilo svoja najbolj uspešna projekta, Akademija gradbenih investicij in Praktična šola FIDIC. AXIS je dolgoletni član Združenja za svetovalni inženiring pri GZS, ki s svojim poslanstvom in delovanjem uvaja nove inženirske metode in načela, ki vplivajo na vse segmente gospodarstva, razvija sodobne storitve na področju digitalizacije gradnje, uvaja različne tehnične novosti in skrbi za posodabljanje sistema javnih naročil. Mag. Bojan Strah je član upravnega odbora, podjetje AXIS je bilo pokrovitelj posveta.

No comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.