V zadnji etapi izgradnje Osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku smo se pogovarjali z Grego Bajžljem, dipl. inž. grad., ki v podjetju AXIS skupaj z vodjem projekta Ivanom Rus, univ. dipl. inž. grad. izvaja projektni kontroling obsežnega in zahtevnega gradbenega projekta ter s pomočjo informacijskega okolja XPERT podrobno spremlja gradbeno investicijo Občine Kamnik vse od začetka. Grega je z nami delil ključne vpoglede in izkušnje.

Izgradnja Osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku je v zadnji etapi. Kako ocenjujete potek projekta? Vzpostavitev skupnega podatkovnega okolja in izvajanje projektnega kontrolinga vam je vseskozi omogočala detajlni vpogled v dogajanje. Kje se nahajamo z deli na objektu?

Grega Bajželj: »Drži, dela so v zadnji fazi. Proti koncu izgradnje dela potekajo bolj intenzivno. V izvajanju so obrtniška dela (slikopleskarstvo, fasade, tlaki, lesene obloge), elektro dela (razvod napeljav in fina montaža elektro opreme, izvedba centralnega nadzornega sistema, aktivnega požarnega varovanja,…). Tu so še strojna dela (dobava in vgradnja sanitarne opreme), tehnologija kuhinje (izdelava talnih in stenskih oblog v kuhinji, dobava tehnološke opreme v kuhinji) in zunanja ureditev (ureditev parkirišča, kolesarskih in peš površin ob šoli, ureditev šolskega igrišča in atrija). V teku je razpis za opremo, ki se bo izvajala v nadaljevanju. Predvideno je, da se šola začne uporabljati v naslednjem šolskem letu. V zaključni fazi tega projekta pa je predvideno še rušenje stare šole. Vsak večji gradbeni projekt, kot je ta, ima ogromno izzivov tekom gradnje.

Vir: Arhiv AXIS

Vzpostavitev informacijskega okolja za vodenje projekta je izredno pomemben faktor za pravočasno reševanje problemov. Projektni portal omogoča hitrejši, boljši in bolj pregleden pretok informacij. Ključno je, da podatkovno okolje uporabljajo vsi deležniki. V začetni fazi je bilo kar nekaj izzivov pri vključevanju in nujnosti vključevanja vseh deležnikov. Sčasoma so se stvari izboljšale, vendar bi si želeli še bolj intenzivne uporabe. Bistvena prednost podatkovnega okolja je zbir informacij na enem mestu, konkretno na projektu; sprotna objava dopolnjene, spremenjene projektne dokumentacije, pregled in obvladovanje sprememb, potrjevanje materialov in opreme, vzorčenje materialov, kakovostni pregled objekta z evidenco ter priprava in vodenje zapisnikov. Projektni kontroling je obširno področje in zajema stalno podporo naročniku pri vseh spremembah, željah s strani izvajalca in uporabnikov. Sledi neprekinjeno svetovanje, iskanje rešitve, ki jih je smiselno vključiti projekt, pomoč pri tehničnih vprašanjih, pripravi strokovnih analiz, sodelovanje na sestankih. Podatkovno okolje in projektni kontroling delujeta z roko v roki in tako smo naročniku v praktično vsakem trenutku zagotovili podatke o terminski in finančni sliki projekta, ki so podlaga za sprejemanje ključnih odločitev naročnika v najrazličnejših primerih. S finančnega vidika je projekt pod nadzorom in v okviru pogodbenih vrednosti. S tehničnega vidika je bilo predlaganih in tudi sprejetih kar nekaj sprememb projekta, ki so v glavnini realizirane, so pa neposredno vplivale na terminski potek gradnje. Skupaj z vsemi deležniki gradnje se trudimo gradnjo pripeljati v okviru dogovorjenih terminskih rokov uspešno do konca. Verjamem, da nam bo v zadovoljstvo vseh deležnikov to uspelo, predvsem pa v zadovoljstvo otrok, ki nestrpno pričakujejo vstop v novo šolo.« 

Gradbena stroka se še vedno sooča s pomanjkanjem preglednosti, transparentnosti, posebej pri javnih investicijah. Pri občini Kamnik ste začeli zgodaj. Z informatizacijo razpisnih postopkov. To je faza predpriprave, kajne?  

Grega Bajželj: »Točno. Nasploh je pri izvedbi velikih gradbenih projektov pomanjkanje transparentnosti in preglednost zaradi velikega števila deležnikov, terenskega dela in pomanjkanja znanja uporabe orodij za informatizacijo gradbeništva. Glavni razlog je verjetno premajhna pozornost uporabe informatizacije in preobremenjenost kadra, ki koordinira delo vseh deležnikov izvajalca na terenu. Ključno je preobrniti miselnost, da si s postopki informatizacije ustvarjamo jasno komunikacijo na projektu in s tem učinkovitejše, in hitrejše delo. Uporaba IT tehnologij pri vodenju projekta pa od izvajalca zahteva, da sproti spoznava projekt (načrte) in tako lahko veliko prej zaznamo konflikte in težave, kar pa je ključno za uspešno reševanje in na koncu kakovosten objekt. V tem primeru smo konkretno začeli s tehničnim pregledom projektne dokumentacije in popisa del pred izvedbo razpisa za izbor izvajalca del. Pregledani in urejeni so bili popisi del tako, da je bil za objavo razpisa pripravljen popis del, ki je imel ustrezno strukturo za uporabo v informacijskem okolju XPERT, kar posledično pomeni enostavno izvedbo morebitnih popravkov popisa v fazi razpisa in tudi enostaven vnos popisa v XPERT in nato nadaljnja obravnava in obdelava tekom izvedbe. Ključno je, da se tovrstni pregled in standardizacija popisa izvede pred razpisom za izbor izvajalca. Naročnik se ni odločil da bi bil razpis izveden v AXISOVI informacijski rešitvi XPERTopen, ki ponudnikom omogoča brezplačno sistemsko pripravo in oddajo ponudbe v standardnem XML formatu, kar bi še dodatno olajšalo delo naročniku v fazi pregleda in analize ponudb.« 

Kako zahtevna faza projekta je finančni kontroling? Je to končni del projekta ali poteka vse od začetka projekta? Kako obvladujete tako številne deležnike?  

Grega Bajželj: »Z vidika naročnika je seveda najbolj pomemben podatek kakšna bo cena projekta. Seveda poleg kakovosti in časa gradnje. Zato je bistveno imeti pod kontrolo finančno sliko projekta v vsakem trenutku. Samo na podlagi relevantnih podatkov lahko naročnik sprejema bistvene odločitve na projektu. Za izvedbo »finančnega kontrolinga« je potrebno ustrezno voditi projekt in zbirati ustrezne informacije celoten čas izvedbe projekta.

Ključne informacije in naloge v tej fazi so: 1. izdelava mesečnih obračunskih situacij, 2. izdelava terminskega plana, 3. novelacija terminskega plana,  4. obvladovanje sprememb na projektu in 5. sprotno dopolnjevanje ter tolmačenje projektne dokumentacije.  

 

 Vir: Arhiv podjetja AXIS, spletno mesto: www.axis.si  

Bistveno je, da se vse to izvaja že od začetka projekta, se pravi od uvedbe v delo. Za obvladovanje deležnikov je ključna vzpostavitev ustrezne komunikacije na projektu, kar smo v konkretnem primeru vzpostavili s postavitvijo protokola predpisanih postopkov na projektu in vzpostavitvijo projektnega portala. Vse informacije so tako shranjene na enem mestu in dostopne samo tistim deležnikom, ki so zadolženi za dotična področja na projektu. Rezultat vsega navedenega je na koncu obvladovanje projekta in pravilno ter pravočasno ukrepanje na določene okoliščine. Na projektu Osnovne šole Frana Albrehta stvari potekajo skladno z dogovorjenim protokolom, vedno pa se najde prostor za izboljšave. Tega bi se morali zavedati vsi deležniki, in ko eden od deležnikov ne opravi svojega dela, je vse skupaj bistveno oteženo, če ne celo zaman.« 

AXIS že več kot 20 let celovito digitalizira procese gradbenih investicij s pomočjo informacijskih orodij, ki so nastale v podjetju z lastnim znanjem. Kakšna so vaša spoznanja pri izgradnji Osnovne šole Frana Alberta v Kamniku? Kaj bi svetovali drugim občinam, ki se lotevajo podobnih javnih investicij?  

Grega Bajželj: »Spoznavam, da je področje gradbeništva in z njim povezanega vodenja projektov zelo kompleksno in obsežno. Pokrivanje vseh področji v fazi projekta zahteva ogromno znanja in angažiranja. Lahko rečem, da smo v podjetju AXIS celovito pokrili praktično vse segmente v procesu gradbene investicije od faze začetka izdelave projektne dokumentacije pa vse do predaje objekta v uporabo in obratovanje. V vse to je bilo vloženo ogromno truda, znanja, razvoja in na koncu koncev tudi financ. 

Vir: Arhiv podjetja AXIS, spletno mesto: www.axis.si 

Velika zgodba je vzpostavitev standardizacije priprave popisa del, kar je ključnega pomena pri gradbenih investicijah, pa se tega premalo zavedamo! Aktivno se ukvarjamo tudi s tem področjem, kjer že imamo razvito ustrezno orodje in koncept za izdelavo standardiziranih popisov, prav tako pa smo pokrili že kar nekaj področjih po vsebinski plati. Tu govorimo predvsem o gradbeno-obrtniških delih. Na področju elektro in strojnih del pa nas čaka še ogromno izzivov. Pričakujemo oziroma želimo si, da nas bo na tem področju uslišala tudi država in vzpostavila ter začrtala ustrezne usmeritve za vse obvezne deležnike (naročnik, projektant, izvajalec). Menim, da se je pri izgradnji OŠ Frana Albrehta v Kamniku v teku projekta izkazalo, da je vzpostavitev določenega načina dela in vzajemno sodelovanje pravilna odločitev in je obrodilo sadove ter začrtalo dodano vrednost projektu. Seveda je bilo na projektu ogromno izzivov, dilem, vprašanj, pomislekov, tudi trdih besed in ni bilo vedno vse idealno. Vemo, da je na projektu zaradi takšnih in drugačnih okoliščin prišlo do določenih zamud, na kar pa nismo imeli vpliva. Na splošno ocenjujem naše sodelovanje več kot odlično. Za ostale občine pa predlagam, da se gradbenih projektov lotijo potrpežljivo, preudarno in z vedenjem, da se stvari ne da prehitevati. Od deležnikov je potrebno zahtevati, da vsak opravi svoje delo korektno in v dogovorjenem roku. Tako bo delo potekalo čim bolj tekoče in v vzajemno zadovoljstvo. Vsekakor pa svetujem investitorjem in naročnikom uporabo ustreznih informacijskih tehnologij. Zagotovo sem pri nasvetu pristranski, toda informacijsko okolje XPERT je odlična rešitev, ki nas je uspešno vodila od začetka do skorajšnjega zaključka projekta. Je primer dobre prakse, ko gre za javne gradbene investicije. Podobne izkušnje imamo tudi z drugimi občinami.«  

Se boste udeležili odprtja nove Osnovne šole Frana Alberta? Novih 8.000 kvadratnih metrov skupne bruto površine, 32 novih učilnic, 18 kabinetov …, sodobni in varni učni prostori za nove generacije učencev. Velik dosežek! Kako se počutite ob zaključku takšnega projekta?  

Grega Bajželj: »Bom, če bom povabljen. Res velik dosežek! Gre za, lahko rečem, edinstven projekt, kjer ne govorimo o neki standardni šoli. Ideja g. Hočevarja (vodja projekta) je zorela kar nekaj časa, bila deležna marsikaterega preoblikovanja, sprememb, racionalizacije, a vse to z namenom, da kamniški otroci dobijo ustanovo, ki bo nudila ustrezne standardom oz. celo boljše prostore za nemoten proces stalnega učenja, s tem pa tudi marsikatero osnovnošolko dogodivščino, ki je ne bodo pozabili in se je spominjali še dolgo časa. Če gledamo projektno zasnovo, lahko trdim, da je ta šola vsekakor edinstvena v slovenskem in širšem evropskem okolju. Verjamem, da bi si vsi slovenski otroci želeli obiskovati takšen objekt. Po drugi strani bo s tem zagotovljeno tudi ustrezno delovno okolje za učitelje, da bodo lahko uspešno predajali znanje nadobudnim učencem. Lahko rečem, da sem vesel, da se izgradnja približuje koncu in da bo projekt uspešno zaključen, ko bomo vsi deležniki s ponosom zrli v zadovoljne šolarje, ki se veselijo novega šolskega okolja.«

Vir: Arhiv AXIS

Najlepša hvala Grega. Vaši podrobni uvidi in izkušnje so nam razkrili pomembnost projektnega kontrolinga in digitalizacije pri javnih investicijah.