Valorizacija ni podražitev

Zakaj ohranjanje vrednosti ni isto kot povečevanje vrednosti

Če se cena kruha podvoji, vaša plača pa ostane enaka, niste postali bogatejši.

Postali ste revnejši. Enako velja za pogodbe.

Uvod

V zadnjih letih je beseda valorizacija postala ena najpogosteje uporabljenih besed v razpravah o gradbenih projektih. Praviloma se pojavlja v zelo preprosti obliki. Projekt se je podražil. Pogodba se je povečala. Izvajalec je dobil dodatna sredstva. Valorizacija je zato pogosto predstavljena kot sinonim za dodatni zaslužek izvajalca. Takšno razumevanje je napačno.

Valorizacija ni mehanizem za ustvarjanje dodatnega dobička.

Njen osnovni namen je bistveno bolj preprost. Ohraniti poskuša ekonomsko ravnotežje pogodbe, kadar se okoliščine bistveno spremenijo.

Kaj se zgodi z denarjem med inflacijo

Večina ljudi inflacijo zelo dobro razume v vsakdanjem življenju. Če se življenjski stroški podvojijo, plača pa ostane enaka, posameznik realno izgubi del svoje kupne moči.

Na računu ima sicer enako število evrov. Toda z njimi lahko kupi manj. Pri pogodbah velja popolnoma enaka logika. Če je bila pogodba sklenjena v določenih gospodarskih razmerah, nato pa pride do izjemne rasti cen materialov, energentov, prevozov ali dela, se ekonomsko ravnotežje pogodbe spremeni. Na papirju je vrednost pogodbe sicer enaka. V resnici pa je njena realna vrednost bistveno manjša.

Fiksna cena ni absolutna kategorija

Pogosto se sliši argument: »Pogodba je bila podpisana. Cena je bila znana. Izvajalec bi moral prevzeti tveganje.« Tak argument zveni logično, dokler govorimo o običajnih in pričakovanih tržnih nihanjih. Noben pogodbeni sistem pa ni zasnovan na predpostavki, da mora ena stran prevzeti neomejena in nepredvidljiva gospodarska tveganja. Če bi bilo tako, bi dolgoročne pogodbe postale praktično neizvedljive. Vsaka pogodba temelji na določeni predpostavki gospodarskega ravnotežja. Ko se to ravnotežje bistveno poruši, se pojavi vprašanje, kako ga ponovno vzpostaviti. Prav temu je namenjena valorizacija.

Valorizacija ne ustvarja nove vrednosti

Ena največjih zmot je prepričanje, da valorizacija ustvarja dodatno vrednost. V resnici valorizacija ne ustvarja ničesar. Poskuša le preprečiti izgubo. Če se stroški izvedbe povečajo zaradi okoliščin, ki jih ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče razumno predvideti, valorizacija ne pomeni dodatnega zaslužka. Pomeni poskus ohranitve tiste ekonomske vrednosti, ki je obstajala ob podpisu pogodbe. Zato je izraz »podražitev zaradi valorizacije« pogosto zavajajoč.

Pravilneje bi bilo govoriti o prilagoditvi pogodbe spremenjenim ekonomskim razmeram.

Obdobje po letu 2021

Razprave o valorizaciji ni mogoče razumeti brez konteksta zadnjih let. Po letu 2021 so se številni trgi soočili z izjemnimi pretresi. Povišale so se cene energentov. Povišali so se stroški prevozov. Povišale so se cene jekla, betona, lesa in številnih drugih materialov. V določenih obdobjih so bile spremembe tako hitre, da jih številni tržni mehanizmi niso uspeli pravočasno absorbirati. Takšne okoliščine niso predstavljale običajnega poslovnega tveganja. Predstavljale so sistemski šok. Prav v takšnih razmerah postane vprašanje valorizacije bistveno pomembnejše.

Kdo nosi tveganje?

Vsaka pogodba vsebuje določeno porazdelitev tveganj. Del tveganj prevzame naročnik. Del tveganj prevzame izvajalec. Nobena razumna pogodba pa ne more temeljiti na predpostavki, da bo ena stran prevzela popolnoma vsa tveganja ne glede na njihovo velikost. Vprašanje valorizacije je zato v resnici vprašanje poštene porazdelitve posledic izrednih okoliščin. Ne gre za vprašanje naklonjenosti izvajalcu. Gre za vprašanje ohranjanja pogodbenega ravnotežja.

Valorizacija ne ščiti samo izvajalca. Posredno ščiti tudi naročnika. Če bi bilo treba vsa izredna gospodarska tveganja vnaprej vključiti v ponudbeno ceno, bi izvajalci že ob oddaji ponudb vgrajevali bistveno večje varnostne rezerve. Naročnik bi zato pogosto plačal višjo ceno že na začetku projekta, ne glede na to, ali bi se tveganja kasneje dejansko uresničila. Mehanizmi valorizacije zato omogočajo, da se del tveganj obravnava takrat, ko dejansko nastanejo, in ne vnaprej skozi višje ponudbene cene.

Zakaj večina držav uporablja podobne mehanizme

Valorizacija ni posebnost ene države ali enega pravnega sistema. Podobni mehanizmi obstajajo praktično povsod, kjer se sklepajo dolgoročne pogodbe. Razlog je preprost. Nihče ne more zanesljivo napovedati gospodarskih razmer za več let vnaprej. Dlje kot traja pogodba, večja je verjetnost, da bodo nastopile spremembe, ki jih ob podpisu pogodbe ni bilo mogoče predvideti.

Prav zato sodobni pogodbeni sistemi poznajo različne oblike prilagajanja ekonomskim spremembam.

Pomembno je tudi razumeti, da valorizacija ni vprašanje samo izvajalcev gradbenih del. Podobni mehanizmi se uporabljajo tudi pri drugih dolgoročnih pogodbah. Z njimi se srečujejo projektanti, inženirji, izvajalci geološko-geotehničnega spremljanja, laboratoriji za kontrolo kakovosti, dobavitelji opreme in številni drugi strokovni udeleženci projektov. Vsem je skupno isto izhodišče: pogodba je bila sklenjena v določenih gospodarskih razmerah, njeno izvajanje pa poteka več let v spremenjenem ekonomskem okolju. Valorizacija zato ni posebna ugodnost za posamezno skupino, temveč splošen mehanizem prilagajanja dolgoročnih pogodbenih razmerij.

Valorizacija in dodatna dela nista ista stvar

Posebej pomembno je razlikovati med valorizacijo in spremembami obsega del. Če se obseg projekta poveča, govorimo o dodatnih delih oziroma spremembah projekta. Če se obseg projekta ne spremeni, spremenijo pa se ekonomske razmere, govorimo o valorizaciji. V prvem primeru nastaja nova projektna vrednost. V drugem primeru se ohranja vrednost že dogovorjenega obsega del. Gre za dve popolnoma različni kategoriji. V javnih razpravah pa se pogosto neupravičeno združujeta.

Kaj bi morala spremljati javnost

Ko se pri projektu pojavi valorizacija, bi bilo smiselno zastaviti nekaj osnovnih vprašanj. Kakšne so bile gospodarske razmere ob podpisu pogodbe? Kako so se spremenili ključni stroški? Kakšna metodologija je bila uporabljena? Kateri del povečanja vrednosti izhaja iz valorizacije in kateri iz sprememb obsega del? Šele odgovori na ta vprašanja omogočajo razumevanje dejanskega stanja. Sama številka praviloma pove premalo.

Zaključek

Valorizacija ni podražitev v klasičnem pomenu besede. Ne pomeni dodatnega projekta. Ne pomeni dodatnega obsega del. Ne pomeni avtomatično dodatnega dobička. Njen osnovni namen je ohranitev ekonomskega ravnotežja pogodbe v razmerah, ki so bistveno drugačne od tistih, ki so obstajale ob njenem podpisu. Pri dolgoročnih projektih je to pogosto eden od ključnih pogojev za stabilno izvajanje pogodbenih razmerij. Zato vprašanje valorizacije ni predvsem vprašanje višine plačila. Je vprašanje, ali želimo pogodbe presojati po nominalnih številkah ali po njihovi dejanski ekonomski vrednosti.