18 KAJ BIM ODLIČNO REŠUJE

BIM je najmočnejši tam, kjer mora objekt postati prostorsko usklajen, razumljiv in podatkovno strukturiran digitalni model.

Razprava o omejitvah BIM-a ne sme postati razprava proti BIM-u.

BIM je ena najpomembnejših sprememb v sodobnem projektiranju in gradbeništvu. Bistveno je izboljšal način, kako objekt:

  • načrtujemo;
  • prostorsko usklajujemo;
  • prikazujemo;
  • preverjamo;
  • spreminjamo;
  • predstavljamo izvajalcem in naročniku.

Težava ni v BIM-u. Težava nastane, ko njegove resnične prednosti razširimo na področja, za katera sam nima ustreznega podatkovnega in procesnega modela.

Zato se mora sklop BIM brez mitov začeti s poštenim vprašanjem:

Katere probleme BIM rešuje bistveno bolje od prej prevladujočih načinov dela?

BIM odlično rešuje digitalni opis objekta: njegovo geometrijo, sestavo, lastnosti, prostorske odnose in koordinacijo posameznih strok.

Njegova največja vrednost ni v tem, da namesto dvodimenzionalne risbe pokaže tridimenzionalno sliko.

Njegova največja vrednost je v tem, da lahko več različnih prikazov, podatkov in analiz izhaja iz povezanega digitalnega modela objekta.

Pri tem je pomembno razlikovati med povezanimi, vendar različnimi pojmi:

  • BIM je način dela in upravljanja informacij o objektu;
  • BIM-model je njegov osrednji digitalni informacijski model;
  • skupno podatkovno okolje oziroma CDE podpira izmenjavo modelov in dokumentov, upravljanje verzij, statusov ter obravnavo odprtih vprašanj.

Prehod lahko prikažemo v treh korakih:

  1. ločene risbe, dokumenti in preglednice;
  2. povezan informacijski model objekta;
  3. pogledi, prerezi, količine, lastnosti, koordinacija in analize, ki izhajajo iz modela.

Tridimenzionalni prikaz je najbolj viden rezultat BIM-a. Ni pa njegovo bistvo.

3D je tisto, kar pri BIM-u vidimo. Informacijski model je tisto, kar lahko uporabimo.

1. BIM-model je digitalni informacijski oziroma produktni model objekta

Pri klasičnem projektiranju je objekt predstavljen z množico dokumentov:

  • tlorisi;
  • prerezi;
  • pogledi;
  • sheme;
  • detajli;
  • preglednice;
  • opisi;
  • izračuni.

Vsak dokument prikazuje samo določen pogled na objekt. Povezave med njimi mora v veliki meri vzdrževati projektant.

BIM uvaja drugačno logiko.

Objekt je sestavljen iz digitalnih gradnikov:

  • sten;
  • plošč;
  • nosilcev;
  • stebrov;
  • vrat;
  • oken;
  • cevi;
  • kanalov;
  • naprav;
  • opreme;
  • prostorov;
  • terena in drugih elementov.

Ti elementi imajo lahko:

  • geometrijo;
  • lokacijo;
  • tip;
  • material;
  • dimenzije;
  • tehnične lastnosti;
  • odnose z drugimi elementi;
  • pripadajočo dokumentacijo.

Iz istega modela lahko nato nastajajo različni pogledi, prerezi, izvlečki in analize.

Prav to je temeljna prednost BIM-a:

Objekt ni več predstavljen samo z risbami. V BIM-modelu je digitalno sestavljen iz prepoznavnih in podatkovno opredeljenih gradnikov.

2. Prostorska koordinacija je ena največjih prednosti BIM-a

Gradbeni objekt praviloma ne nastane iz enega načrta in ene stroke.

Pri zahtevnejšem objektu se morajo uskladiti najmanj:

  • arhitektura;
  • gradbene konstrukcije;
  • strojne inštalacije;
  • elektroinštalacije;
  • požarnovarnostne rešitve;
  • tehnološka oprema;
  • zunanja ureditev;
  • prometne in infrastrukturne povezave.

V dvodimenzionalnih načrtih je lahko vsak posamezen načrt videti pravilen. Problem se pokaže šele, ko poskušamo vse rešitve prostorsko sestaviti.

BIM omogoča združevanje posameznih strokovnih modelov v skupen koordinacijski pogled. Tako lahko bistveno prej prepoznamo:

  • neposredne geometrijske kolizije;
  • premajhne odmike;
  • neizvedljive preboje;
  • neustrezen prostor za montažo;
  • pomanjkanje servisnega prostora;
  • neusklajene višine;
  • križanje različnih sistemov;
  • neskladja med arhitekturo in konstrukcijo.

Praktičen primer

V območju spuščenega stropa se srečajo:

  • konstrukcijski nosilec;
  • prezračevalni kanal;
  • kabelska polica;
  • cevovod;
  • sprinkler;
  • svetilke in druga oprema.

Vsaka stroka lahko svojo rešitev pripravi pravilno. Šele skupni model pokaže, da vseh sistemov v razpoložljivem prostoru ni mogoče izvesti.

Če konflikt odkrijemo med projektiranjem, ga lahko rešujemo:

  • na modelu;
  • z analiziranjem variant;
  • z uskladitvijo strok;
  • pred naročilom materiala;
  • pred prihodom izvajalcev na gradbišče.

Če ga odkrijemo med izvedbo, se isti problem praviloma spremeni v:

  • zastoj;
  • spremembo;
  • dodatna dela;
  • improvizirano rešitev;
  • zahtevek;
  • zamudo.

Največja vrednost koordinacije ni v tem, da BIM najde barvno označeno kolizijo. Vrednost je v tem, da projektni problem odkrijemo, ko je njegovo reševanje še hitro in poceni.

3. BIM bistveno izboljša razumevanje projektne rešitve

Dvodimenzionalni načrti zahtevajo veliko sposobnost prostorske predstave.

Za izkušenega projektanta ali izvajalca to običajno ni težava. Za druge udeležence pa je lahko razumevanje zahtevnega objekta precej omejeno.

BIM omogoča, da projektno rešitev lažje razumejo tudi:

  • naročnik;
  • uporabnik;
  • izvajalec;
  • dobavitelj;
  • upravljavec;
  • strokovnjaki drugih področij;
  • odločevalci brez poglobljenega poznavanja tehničnih načrtov.

Model omogoča:

  • prostorski prikaz objekta;
  • pregled posameznih sistemov;
  • skrivanje in prikazovanje plasti;
  • prereze skozi poljubno območje;
  • primerjavo variant;
  • prikaz zapletenih detajlov;
  • predstavitev razmerij med sistemi.

Vizualizacija zato ni samo marketinška slika.

Uporabna je predvsem kot skupni komunikacijski jezik med udeleženci, ki imajo različna strokovna znanja in različne predstave o objektu.

BIM zmanjšuje razkorak med tem, kar je projektant načrtoval, in tem, kar drugi udeleženci razumejo.

4. Spremembe projektne rešitve postanejo bolj obvladljive

Pri klasičnem načinu projektiranja lahko ena sprememba vpliva na veliko število dokumentov.

Sprememba dimenzije ali položaja elementa lahko zahteva popravek:

  • tlorisa;
  • prereza;
  • fasade;
  • detajla;
  • preglednice;
  • količine;
  • oznake;
  • načrta druge stroke.

Če povezave med dokumenti niso avtomatizirane, obstaja nevarnost, da se posamezen prikaz ne popravi ali da različni dokumenti začnejo prikazovati različne rešitve.

Pri kakovostno pripravljenem BIM-modelu se sprememba elementa lahko samodejno prenese v povezane poglede, prereze in izvlečke. S tem je lažje zagotavljati notranjo usklajenost vsebin, ki izhajajo iz istega modela.

Sledljivost sprememb, upravljanje verzij, statusi, izmenjava in potrjevanje pa zahtevajo še dogovorjen proces ter ustrezno skupno podatkovno okolje.

BIM tako omogoča lažje zagotavljanje:

  • notranje usklajenosti prikazov, ki izhajajo iz modela;
  • konsistentnosti povezanih pogledov, prerezov in izvlečkov;
  • učinkovitejšega posodabljanja modelnih podatkov;
  • preglednejše primerjave različic modela, kadar je vzpostavljen ustrezen proces upravljanja verzij.

BIM ne odpravi sprememb. Omogoča pa, da se sprememba projektne rešitve bolj dosledno prenese skozi povezane prikaze objekta.

To je pomembna razlika od upravljanja projektne spremembe. Model lahko pokaže, kaj se je na objektu spremenilo. Širši projektni sistem pa mora obvladovati še:

  • razlog spremembe;
  • pristojnost za odločitev;
  • vpliv na stroške;
  • vpliv na rok;
  • pogodbeno ureditev;
  • izvedbo in potrditev.

Toda na področju tehničnega modela objekta je BIM izjemno močno orodje.

5. BIM izboljša projektantsko sodelovanje

BIM ne pomeni, da vsi udeleženci delajo v enem samem modelu ali programu.

Različne stroke lahko še vedno uporabljajo:

  • različna programska orodja;
  • različne strokovne modele;
  • različne načine dela;
  • različne ravni podrobnosti.

Ključna pridobitev je možnost, da se njihovi modeli združujejo in koordinirajo v skupnem okolju.

Dobro vzpostavljen BIM-proces, podprt z ustreznim skupnim podatkovnim okoljem, omogoča:

  • dogovorjene koordinacijske točke;
  • redno izmenjavo modelov;
  • pregled ugotovljenih problemov;
  • dodelitev odgovornosti;
  • spremljanje odprtih vprašanj;
  • preverjanje popravkov;
  • usklajevanje pred izdelavo končne dokumentacije.

Sodelovanje ne postane boljše samo zato, ker obstaja skupni model.

Boljše postane, ko model podpira jasen proces:

  1. problem je odkrit in evidentiran;
  2. določena je odgovorna oseba;
  3. pripravljena je predlagana rešitev;
  4. izvedena je uskladitev strok;
  5. model je posodobljen;
  6. popravek je preverjen in vprašanje zaključeno.

BIM ne odpravi različnih interesov in odgovornosti. Ustvari pa bistveno boljšo skupno podlago, na kateri jih lahko usklajujemo.

6. BIM omogoča kakovostnejše določanje količin modeliranih elementov

Če je element v modelu pravilno:

  • geometrijsko definiran;
  • razvrščen;
  • poimenovan;
  • atributiran;
  • povezan z ustreznimi pravili merjenja;

lahko BIM omogoči hitro in ponovljivo določanje njegovih količin.

Modelna količina je zanesljiva samo, če so poleg geometrije jasno določeni tudi struktura elementov, klasifikacija, raven informacijskih potreb in pravila merjenja.

To je bistvena prednost pri:

  • predizmerah;
  • preverjanju projektantskih količin;
  • primerjavi variant;
  • spremljanju razvoja projekta;
  • zgodnjih stroškovnih ocenah;
  • pripravi podlag za popis.

Če se na primer spremeni:

  • debelina plošče;
  • dolžina zidu;
  • število vrat;
  • presek kanala;
  • površina fasade;

se lahko pripadajoče modelne količine ustrezno posodobijo.

BIM zato zelo dobro odgovarja na vprašanje:

Koliko je modeliranega elementa?

To pa še ni enako vprašanju:

Kolikšen je celoten pogodbeni obseg dela, potreben za njegovo izvedbo?

Modelna količina zato sama po sebi še ni popisna ali pogodbena količina. To razliko bo podrobneje obravnaval naslednji članek o semantiki in popisu.

Za ta članek je pomembna pozitivna ugotovitev:

BIM lahko bistveno izboljša hitrost, konsistentnost, preverljivost in ponovljivost določanja količin tistega, kar je ustrezno modelirano.

7. BIM omogoča boljšo preverljivost projektne dokumentacije

Model je mogoče preverjati na načine, ki so bili pri klasičnih načrtih bistveno težji.

Preverjamo lahko:

  • ali se elementi prostorsko prekrivajo;
  • ali so vsi zahtevani elementi modelirani;
  • ali imajo zahtevane lastnosti;
  • ali so uporabljene pravilne oznake;
  • ali so dimenzije znotraj določenih meja;
  • ali so odprtine in preboji usklajeni;
  • ali so modeli posameznih strok pravilno umeščeni;
  • ali so določeni podatki manjkajoči ali nekonsistentni.

Del preverjanja je mogoče avtomatizirati, če so zahteve, klasifikacije, dovoljene vrednosti in druga kontrolna pravila vnaprej jasno določeni.

To ne nadomešča strokovne recenzije, omogoča pa, da projektant ali pregledovalec manj časa porabi za odkrivanje rutinskih neskladij in več za presojo projektne rešitve.

BIM omogoča prehod od pregledovanja posameznih risb k sistematičnemu preverjanju digitalnega modela objekta.

8. BIM je dobra podlaga za industrializacijo in prefabrikacijo

Digitalno strukturiran in geometrijsko usklajen model je pomembna podlaga za procese, pri katerih morajo biti projektni podatki natančno povezani s proizvodnjo.

To velja zlasti za:

  • jeklene konstrukcije;
  • montažne betonske elemente;
  • lesene konstrukcije;
  • fasadne sisteme;
  • strojne inštalacijske sklope;
  • modularno gradnjo;
  • prefabricirane inštalacijske module;
  • digitalno vodeno proizvodnjo.

Kadar je model pripravljen na ustrezni ravni podrobnosti in informacij ter vključen v dogovorjen proizvodni proces, lahko neposredno podpira:

  1. projektno oziroma proizvodno rešitev;
  2. digitalni model elementa;
  3. izdelavo proizvodne dokumentacije;
  4. digitalno vodeno proizvodnjo oziroma izdelavo;
  5. montažo.

Čim bolj je gradnja podobna proizvodnemu procesu, večja je lahko vrednost kakovostnega digitalnega modela.

Projektantski model pri tem ni nujno že proizvodni model izvajalca ali proizvajalca. Potrebne ravni podrobnosti, odgovornosti in načini prenosa podatkov morajo biti vnaprej določeni.

To je področje, kjer BIM neposredno podpira industrializacijo gradbeništva, saj zmanjšuje potrebo po ponovnem ročnem prenašanju geometrije in podatkov med projektiranjem, proizvodnjo in montažo.

9. BIM je lahko močno orodje tudi na gradbišču

Model ni uporaben samo projektantom.

Na gradbišču lahko podpira:

  • razumevanje zapletenih detajlov;
  • pripravo dela;
  • prostorsko koordinacijo izvajalcev;
  • preverjanje položaja elementov;
  • evidentiranje napak in neskladij;
  • povezovanje fotografij z lokacijami;
  • komunikacijo med operativnimi ekipami.

Če je BIM-model povezan s terminskim planom oziroma tehnološkimi podatki, lahko podpira tudi:

  • pregled izvedbenih faz;
  • pripravo montažnih zaporedij;
  • prostorski prikaz načrtovanega poteka izvedbe;
  • preverjanje določenih logističnih in prostorskih omejitev.

Posebej uporaben je tam, kjer klasični načrt težko pokaže celotno prostorsko razmerje med več sistemi.

Vendar tudi tu velja:

Model je podlaga za delo. Ni nadomestilo za tehnologijo izvedbe, organizacijo gradbišča in strokovno znanje izvajalca.

Dobremu izvajalcu BIM omogoča, da zapleteno rešitev hitreje razume in bolje pripravi. Ne more pa namesto njega določiti vseh postopkov, virov, zmogljivosti in operativnih odločitev.

10. BIM ustvarja skupni prostorski kontekst

Ena od pogosto spregledanih prednosti BIM-a je, da lahko različne informacije poveže z natančno lokacijo ali elementom objekta.

Na določen element ali prostor je mogoče v BIM-okolju vezati:

  • tehnično pripombo;
  • projektantsko vprašanje;
  • fotografijo;
  • neskladje;
  • zahtevo za pregled;
  • dokument;
  • lastnost;
  • navodilo;
  • podatek o proizvodu.

Namesto splošnega zapisa:

Težava je pri prezračevalnem kanalu v drugem nadstropju.

lahko informacija pokaže:

  • točen element;
  • njegovo lokacijo;
  • model oziroma stroko;
  • povezane elemente;
  • fotografijo;
  • odgovornega udeleženca.

To bistveno izboljša natančnost komunikacije.

BIM daje projektnim informacijam prostorski naslov.

Ta povezava je zanesljiva le, če imajo elementi in prostori stabilne identifikatorje, modeli pa jasno upravljane verzije.

Prostorski naslov mora biti v skupnem informacijskem okolju povezan še s statusom, odgovornostjo, rokom in odločitvijo.

11. BIM ne ustvarja vrednosti samo zato, ker model obstaja

Kakovosten BIM-model ni cilj sam po sebi.

Vrednost nastane, ko je pred začetkom jasno določeno:

  • za kaj bomo model uporabljali;
  • katere elemente bomo modelirali;
  • s kakšno natančnostjo;
  • katere informacije morajo elementi vsebovati;
  • kdo je odgovoren za posamezne podatke;
  • kdaj se modeli izmenjujejo;
  • kako se preverjajo;
  • kako se obravnavajo ugotovljena neskladja;
  • katere informacije potrebuje naslednji udeleženec procesa.

Model, izdelan brez jasnega namena, je lahko:

  • geometrijsko zelo podroben;
  • vizualno privlačen;
  • podatkovno obsežen;

pa kljub temu ne podpira konkretnih projektnih odločitev.

Nasprotno je lahko razmeroma preprost model z jasno določenim namenom izjemno uporaben.

Vrednosti BIM-a ne določa količina modeliranih podatkov, ampak njihova uporabnost za konkretne procese.

12. Pravilna razmejitev BIM-a povečuje njegovo vrednost

Ko rečemo, da BIM ni celoten digitalni projekt, s tem njegovega pomena ne zmanjšujemo.

Nasprotno.

BIM-model je mogoče povezati s terminskim planom, stroški, popisom, podatki o izvedbi in informacijami za upravljanje objekta. Takšne povezave ustvarjajo pomembne 4D-, 5D- in druge uporabe BIM-a.

Vendar povezava s temi podatki še ne pomeni, da BIM-model nadomesti terminsko planiranje, stroškovno inženirstvo, pogodbeno upravljanje ali sistem upravljanja objekta.

Če pričakujemo, da bo BIM-model brez dodatnih podatkovnih modelov, procesov in povezanih sistemov nadomestil:

  • projektno vodenje;
  • kalkulacije;
  • terminsko planiranje;
  • pogodbeno upravljanje;
  • obvladovanje sprememb;
  • obravnavo zahtevkov;
  • projektno kontroliranje oziroma Project Controls;
  • upravljanje objekta in sredstev oziroma Asset Management;

ustvarimo pričakovanja, ki jih BIM sam ne more izpolniti.

Posledica ni samo razočaranje nad digitalizacijo. Posledica je lahko tudi neupravičeno razočaranje nad BIM-om.

Bolj poštena umestitev je:

BIM odlično rešuje predvsem:

  • digitalni opis objekta;
  • geometrijo;
  • prostorske odnose;
  • koordinacijo strok;
  • vizualizacijo;
  • konsistentnost prikazov, ki izhajajo iz modela;
  • določanje količin modeliranih elementov;
  • povezovanje informacij z lokacijo in elementom;
  • podporo proizvodnji in izvedbi.

Širše informacijsko okolje projekta mora dodatno obvladovati:

  • pogodbeni obseg;
  • tehnologijo izvedbe;
  • stroške;
  • čas;
  • situacije;
  • spremembe;
  • zahtevke;
  • odločitve;
  • odgovornosti;
  • napovedi in revizijsko sled.

Takšno razumevanje ni novo. Že v predstavitvi na konferenci Finance leta 2018 je bil BIM opredeljen kot produktni model, ki ga je treba povezati s projektno-tehnološkim in poslovnim modelom. Ključni projektni procesi namreč ne nastajajo vsi znotraj modela objekta.

BIM lahko uporablja, prikazuje in povezuje podatke drugih projektnih sistemov. Zaradi tega vsi ti procesi ne postanejo BIM.

BIM ni manj pomemben, ko ga postavimo na pravo mesto. Takrat postane bistveno bolj uporaben.

MYTHBUSTERS

MIT 1

BIM je predvsem naprednejši način izdelave tridimenzionalnih slik objekta.

REALNOST

BIM je način dela s strukturiranim digitalnim modelom, ki povezuje geometrijo, lastnosti, odnose in različne prikaze objekta.

💡 KLJUČNA MISEL

3D je tisto, kar vidimo. Informacijski model je tisto, kar lahko uporabimo.

MIT 2

Kritika pretiranih obljub BIM-a pomeni nasprotovanje BIM-u.

REALNOST

BIM ustvarja največjo vrednost, ko ga uporabljamo za probleme, ki jih dejansko odlično rešuje.

💡 KLJUČNA MISEL

Pravilna razmejitev BIM-u ne odvzame vrednosti. Omogoči, da jo zares izkoristimo.

MIT 3

BIM-model sam po sebi zagotavlja boljši projekt.

REALNOST

Model ustvarja pogoje za boljšo koordinacijo in zgodnejše odkrivanje problemov, rezultat pa je odvisen od ljudi, pravil in procesov.

💡 KLJUČNA MISEL

BIM ne odpravi strokovnega dela. Omogoči, da ga opravimo bolje.

Ključne ugotovitve

  1. BIM je način dela z informacijami o objektu, njegov osrednji podatkovni temelj pa je digitalni informacijski oziroma produktni model objekta.
  2. Njegove največje prednosti so geometrija, prostorska koordinacija, vizualizacija, konsistentnost prikazov in izvlečkov, ki izhajajo iz modela, ter zgodnje odkrivanje neskladij.
  3. BIM lahko zelo kakovostno določa količine elementov, ki so ustrezno modelirani in podatkovno opredeljeni, če so določena tudi ustrezna pravila merjenja.
  4. Model izboljša sodelovanje, ker udeležencem zagotovi skupni prostorski kontekst, ne zato, ker bi odpravil njihove različne vloge, odgovornosti in interese.
  5. Vrednost BIM-a je odvisna od jasnega namena uporabe, kakovosti modela, dogovorjenih pravil in urejenih procesov.
  6. BIM je treba povezati s projektnimi, tehnološkimi in poslovnimi podatki, od njega pa ne pričakovati, da bo vse te modele nadomestil.

Zaključna misel

BIM je odlično orodje za digitalni opis, koordinacijo in razumevanje objekta. Vprašanje ni, ali je BIM koristen, ampak ali ga uporabljamo za naloge, ki jih dejansko zna rešiti.

BIM najbolje rešuje objekt. Ko od njega zahtevamo, da sam reši tudi celoten projekt, začnemo izgubljati njegovo pravo vrednost.

Komentarji so onemogočeni.