17 KAJ JE CDE IN ZAKAJ NI SAMO BIM OKOLJE

CDE je okolje projekta. BIM je eden od njegovih pomembnih gradnikov.

Skupno informacijsko okolje projekta mora povezovati dokumente, strukturirane projektne podatke, procese odločanja ter BIM- in terenske informacije.

 

Osrednja teza

CDE – Common Data Environment oziroma skupno informacijsko okolje – se v gradbeni praksi pogosto enači z:

• BIM-platformo,
• nalaganjem in pregledovanjem modelov,
• koordinacijo projektne dokumentacije,
• obravnavo kolizij,
• terenskim spremljanjem napak.

Vse to so lahko pomembne funkcionalnosti CDE-ja.

Vendar je takšno razumevanje preozko.

Projekt poleg modelov potrebuje tudi:

• pogodbe in projektno dokumentacijo,
• digitalni popis,
• terminski plan,
• situacije,
• spremembe,
• neskladja,
• zahtevke,
• negotovosti,
• projektne odločitve,
• stroškovno in terminsko spremljanje,
• odgovornosti in revizijsko sled.

CDE ni samo mesto, kjer hranimo in pregledujemo BIM-modele. Je dogovorjeno skupno informacijsko okolje, v katerem projekt ustvarja, preverja, potrjuje, povezuje in uporablja svoje dokumente ter podatke.

1. Zakaj se je CDE začel enačiti z BIM-om

Razlog je razumljiv.

Pojem CDE se je v gradbeništvu močno uveljavil skupaj z BIM-procesi. Ponudniki rešitev so pri tem razvili zelo vidne in uporabne funkcionalnosti:

• pregledovanje 3D-modelov,
• koordinacijo strok,
• označevanje problemov,
• BCF-komunikacijo,
• clash detection,
• potrjevanje dokumentacije,
• mobilno delo na gradbišču,
• fotografije in SiteWalk.

Te funkcionalnosti so vizualne, hitro razumljive in zelo primerne za predstavitve.

Projektni podatki pa so manj privlačni na prvi pogled:

• struktura pogodbenega popisa,
• status spremembe,
• povezava s terminsko aktivnostjo,
• potrjena situacija,
• napoved končne vrednosti,
• revizijska sled odločitve.

Toda prav ti podatki odločajo, ali projekt dejansko obvladujemo.

Problem torej ni v BIM-funkcionalnostih. Problem nastane pri preskoku:

Ker BIM-okolje rešuje pomemben del projektnih informacij, se začne predstavljati kot celotno informacijsko okolje projekta.

2. CDE ni programski produkt

Pogosta predstava je:

ENA APLIKACIJA

↓

CDE

Takšna rešitev je mogoča, če ena aplikacija resnično podpira vse zahtevane procese projekta. V praksi pa večji projekti pogosto uporabljajo več specializiranih sistemov.

Zato je CDE smiselneje razumeti kot:

dogovorjeno informacijsko okolje projekta, ki ga sestavljajo procesi, pravila, podatki, odgovornosti in programske rešitve, s katerimi se te informacije upravljajo in izmenjujejo.

CDE se lahko vzpostavi s povezavo različnih specializiranih sistemov, na primer:

• dokumentnega sistema,
• projektnega informacijskega sistema,
• sistema za terminsko planiranje,
• okolja za popise in stroške,
• BIM-platforme,
• terenskih aplikacij,
• pogodbenega managementa,
• poslovnih in ERP-sistemov,
• analitike in AI-podpore.

Ključno vprašanje ni:

Koliko aplikacij uporablja projekt?

Ključno vprašanje je:

Ali informacije med njimi tvorijo povezano, sledljivo in obvladovano celoto?

Trije nepovezani sistemi so lahko trije informacijski silosi.

Deset dobro povezanih sistemov pa lahko tvori enotno skupno informacijsko okolje.

3. CDE ima tri temeljne informacijske stebre

Osrednji funkcionalni model članka je zelo preprost.

3.1 Dokumenti

Vsak projekt potrebuje dokumentno okolje za:

• pogodbe,
• projektno dokumentacijo,
• dopise,
• zapisnike,
• poročila,
• elaborate,
• soglasja,
• zahtevke,
• anekse,
• certifikate,
• revizijsko sled dokumentov.

Dokumentno okolje mora zagotavljati:

• urejeno strukturo,
• verzije,
• statuse,
• pravice dostopa,
• potrjevanje,
• distribucijo,
• arhiviranje.

To je nujen temelj CDE-ja, vendar še ni celoten CDE.

3.2 Projektni podatki

Drugi steber so strukturirani podatki, ki omogočajo dejansko spremljanje in vodenje projekta:

• digitalni popis,
• pogodbene količine in cene,
• terminski plan,
• izvedene količine,
• situacije,
• spremembe,
• neskladja,
• zahtevke,
• negotovosti,
• odločitve,
• EVM,
• napoved končne vrednosti in roka.

Prejšnji članki so pokazali njihovo osnovno logiko:

• popis določa, kaj je dogovorjeno;
• situacija zapisuje, kaj je izvedeno in priznano;
• registri procesov in odločitev pojasnjujejo, zakaj se projekt spreminja, kdo odloča in kakšne so posledice.

Brez tega stebra ima projekt dokumentni arhiv, nima pa nujno digitalnega dvojčka projekta.

3.3 BIM- in terenski podatki

Tretji steber lahko vključuje:

• BIM-modele,
• pregledovanje modelov,
• koordinacijo,
• clash detection,
• BCF-procese,
• terenske naloge,
• fotografije,
• 360-stopinjske posnetke,
• SiteWalk,
• oblake točk,
• GIS,
• podatke senzorjev,
• digitalni dvojček objekta.

Njihov obseg je odvisen od:

• vrste projekta,
• njegove kompleksnosti,
• pogodbenih zahtev,
• stopnje digitalizacije,
• dejanske uporabne vrednosti.

Na določenih projektih je BIM pogodbeno obvezen in osrednji vir informacij. Na drugih projektih je njegova vloga manjša. To pa ne spremeni osnovnega načela:

CDE mora najprej zagotavljati informacije, brez katerih projekta ni mogoče voditi.

Vse tri informacijske stebre povezujejo procesi, pravila, odgovornosti, statusi, načini potrjevanja in revizijska sled.

4. Temeljno, potrebno in projektno odvisno

Temeljno za vsak projekt

• urejeno dokumentno okolje,
• pogodbeni obseg,
• odgovornosti,
• spremembe,
• odločitve,
• situacije,
• revizijska sled.

Potrebno glede na kompleksnost projekta

• celoviti terminski plani,
• cost engineering,
• EVM,
• upravljanje zahtevkov,
• upravljanje negotovosti,
• napovedovanje končne vrednosti,
• Project Controls.

Potrebno glede na vrsto in zahteve projekta

• BIM-modeli,
• modelna koordinacija,
• 360-stopinjsko spremljanje,
• oblaki točk,
• GIS,
• digitalni dvojček objekta,
• senzorika.

CDE-ja torej ne določajo posamezne tehnologije, ampak celota informacijskih potreb projekta.

5. Dokumentno okolje še ni polni CDE

Projekt ima lahko odlično urejeno dokumentno okolje:

• vsi dokumenti so pravilno poimenovani,
• verzije so sledljive,
• potrjevanje deluje,
• dostopi so urejeni,
• nič se ne izgubi.

To je velik napredek.

Toda dokumentni sistem sam pogosto ne zna odgovoriti:

• Kolikšna je aktualna pogodbena vrednost?
• Koliko sprememb je potrjenih?
• Kakšna je napoved končne vrednosti?
• Kateri zahtevki so odprti?
• Katere odločitve zamujajo?
• Kakšen je vpliv sprememb na terminski plan?
• Katere količine so bile izvedene in potrjene?
• Kako se dejanska realizacija primerja s planom?

Dokumenti lahko vse te odgovore vsebujejo. Toda projekt jih mora pogosto še vedno ročno poiskati, prebrati in sestaviti.

Dokumentni sistem ve, kateri dokument obstaja. Projektni podatkovni sistem mora vedeti, kaj njegova vsebina pomeni za trenutno stanje projekta.

6. BIM-okolje še ni polni CDE

Enako velja za kakovostno BIM-okolje.

Lahko odlično podpira:

• pregled modela,
• koordinacijo,
• lokacijske naloge,
• tehnične pripombe,
• terenske kontrole,
• spremljanje napak,
• vizualizacijo izvedbe.

Vendar brez dodatnih projektnih podatkov ne obvladuje nujno:

• pogodbenega obsega,
• kalkulacij,
• potrjenih situacij,
• valorizacije,
• finančnih projekcij,
• pogodbenih sprememb,
• zahtevkov,
• kritične poti,
• odločitvenih pooblastil,
• projektne ekonomike.

BIM-platforma je lahko pomemben del CDE-ja. Ne smemo pa njene kakovosti na področju modela avtomatično prenesti na celotno projektno vodenje.

Model lahko zelo dobro pokaže, kje je problem. Informacijsko okolje projekta pa mora pokazati tudi, kdo mora odločiti, do kdaj ter kakšne bodo posledice za strošek in rok.

7. Digitalni dvojček projekta in CDE nista ista stvar

Ta razlika mora biti zelo jasna.

CDE

Je informacijsko okolje oziroma infrastruktura projekta.

Določa:

• kje informacije nastajajo,
• kako se izmenjujejo,
• kdo jih lahko vidi,
• kdo jih preverja in potrjuje,
• kateri statusi obstajajo,
• katera informacija je veljavna,
• kako se zagotavlja revizijska sled.

Digitalni dvojček projekta

Je povezan podatkovni model dejanskega in pričakovanega stanja projekta.

Vključuje:

• obseg,
• čas,
• stroške,
• izvedbo,
• spremembe,
• negotovosti,
• zahtevke,
• odločitve,
• odgovornosti,
• projekcije.

Poenostavljeno:

CDE je okolje, v katerem digitalni dvojček projekta nastaja, živi in se uporablja.

Brez kakovostnega CDE-ja je digitalni dvojček težko vzdrževati.

CDE brez povezanih projektnih podatkov pa lahko ostane samo urejen sistem datotek.

8. »Common« ne pomeni, da vsi vidijo vse

Beseda common oziroma skupno lahko povzroči napačno predstavo, da morajo biti vsi podatki odprti vsem udeležencem.

To ni pravilno.

Skupno okolje pomeni, da projekt uporablja dogovorjena:

• pravila,
• identifikatorje,
• statuse,
• procese,
• odgovornosti,
• načine izmenjave informacij.

Dostop pa je odvisen od:

• pogodbene vloge,
• pooblastil,
• odgovornosti,
• poslovne občutljivosti,
• varovanja osebnih in zaupnih podatkov.

Skupni projektni podatki

Praviloma vključujejo:

• pogodbeni popis,
• potrjene količine,
• situacije,
• spremembe,
• odločitve,
• skupne terminske mejnike,
• neskladja,
• potrditve,
• zahtevke in njihove statuse.

Interni podatki udeležencev

Lahko vključujejo:

• kalkulacije izvajalca,
• marže,
• nabavne cene,
• produktivnosti,
• interne ocene negotovosti,
• organizacijo ekip,
• notranje poslovne analize.

CDE ne zahteva odprave teh meja.

Zahteva pa, da so skupni projektni podatki jasno določeni in da se lahko izmenjujejo brez izgube pomena.

9. CDE mora upravljati statuse, ne samo datotek

Datoteka v sistemu še ni nujno veljavna projektna informacija.

Projekt mora vedeti:

• ali je vsebina v pripravi;
• ali je poslana v pregled;
• ali je pregledana;
• ali je potrjena;
• ali je pogodbeno veljavna;
• ali je nadomeščena;
• ali je arhivirana.

Enako velja za podatke:

• sprememba je lahko predlog, v presoji, potrjena, zavrnjena ali izvedena;
• količina je lahko prijavljena, preverjena, potrjena ali plačana;
• odločitev je lahko odprta, sprejeta, v izvajanju ali zaključena;
• načrt je lahko delovni, predan, odobren ali razveljavljen.

Zato je pomembno načelo:

CDE ne upravlja samo informacij. Upravlja tudi njihovo veljavnost in življenjski cikel.

10. Podatek mora nastati enkrat in se uporabiti večkrat

Slab informacijski model deluje tako:

• izvajalec vnese količino v svojo preglednico;
• nadzor jo prepiše v drugo;
• Inženir jo povzame v poročilo;
• naročnik jo vnese v finančni pregled;
• računovodstvo jo prejme v računu;
• uprava jo ponovno vidi v predstavitvi.

Vsak prenos ustvarja možnost:

• napake,
• zamude,
• spremembe pomena,
• različne verzije,
• izgube revizijske sledi.

Dober CDE omogoča:

EN DOGOVORJENI VIR PODATKA

↓

PREVERJANJE IN POTRDITEV

↓

RAZLIČNI POGLEDI IN UPORABE

Isti potrjeni podatki lahko nato podpirajo:

• situacijo,
• finančni pregled,
• EVM,
• S-krivuljo,
• napoved končne vrednosti,
• mesečno poročilo,
• revizijo,
• AI-analizo.

To je bistveno pomembnejše od tega, ali vse poteka v eni aplikaciji.

11. Interoperabilnost je pomembnejša od zahteve po eni platformi

Na velikem projektu je pogosto nerealno pričakovati, da bodo:

• naročnik,
• projektant,
• izvajalec,
• Inženir,
• dobavitelji,
• upravljavec,

uporabljali isti sistem za vse svoje procese.

Njihove potrebe so različne.

Zato mora dober CDE temeljiti na:

• enotnih identifikatorjih,
• standardiziranih podatkovnih strukturah,
• jasnih klasifikacijah,
• dogovorjenih statusih,
• odprtih oziroma dokumentiranih vmesnikih,
• sledljivi izmenjavi podatkov.

Cilj ni, da vsi delajo v istem programu. Cilj je, da pri izmenjavi podatkov ne izgubijo njihove identitete, pomena in statusa.

Ta ugotovitev neposredno odpira naslednje članke o digitalizaciji panoge, standardizaciji in interoperabilnosti.

12. Obseg CDE glede na kompleksnost projekta

Obseg informacijskega okolja mora biti sorazmeren s potrebami projekta.

Naslednja razdelitev ni formalna klasifikacija CDE-ja, ampak praktičen prikaz različnih ravni informacijskih potreb.

Osnovni CDE

Primeren za manj kompleksen projekt:

• dokumentno okolje,
• pogodbeni popis,
• osnovni terminski plan,
• situacije,
• evidenca sprememb in odločitev,
• osnovna revizijska sled.

Razširjeni CDE

Za zahtevnejše projekte:

• povezani popisi, plan in situacije,
• upravljanje sprememb,
• zahtevki,
• negotovosti,
• projektantska vprašanja,
• finančne in terminske projekcije,
• BIM- in terenska koordinacija.

Celoviti CDE

Za kompleksne projekte:

• Project Controls,
• Cost Engineering,
• EVM,
• celovito pogodbeno upravljanje,
• claims management,
• povezani BIM-, terenski in projektni podatki,
• napovedovanje scenarijev,
• digitalni dvojček projekta,
• AI-podpora odločanju.

Obsega CDE-ja ne določa cena programske opreme.

Določajo ga:

• kompleksnost projekta,
• količina informacij,
• število deležnikov,
• pogostost sprememb,
• zahtevnost odločanja,
• finančna in terminska izpostavljenost.

Ta povezava med kompleksnostjo projekta in stopnjo digitalizacije je bila zastavljena že v prvem sklopu: višja kompleksnost zahteva širše obvladovanje dokumentov, podatkov, odločitev in projektnih procesov.

13. CDE ni samo tehnologija

Tudi najboljša programska rešitev ne bo ustvarila skupnega informacijskega okolja, če projekt nima jasno določenih:

• procesov,
• odgovornosti,
• pooblastil,
• podatkovnih lastnikov,
• rokov za pregled in odločanje,
• pravil poimenovanja,
• statusov,
• pravil potrjevanja,
• načina obravnave sprememb,
• zahtev glede revizijske sledi.

CDE je kombinacija:

LJUDJE

+

PROCESI

+

PODATKI

+

PRAVILA

+

PROGRAMSKA ORODJA

Če manjka katerikoli od teh elementov, okolje začne razpadati.

Programska platforma lahko zelo učinkovito avtomatizira dober proces.

Lahko pa tudi zelo učinkovito razmnožuje slabega.

14. Kdo je odgovoren za CDE

CDE ne sme postati izključno naloga:

• BIM-managerja,
• informatika,
• ponudnika programske opreme.

Ti imajo pomembne strokovne vloge, vendar ne morejo sami določiti:

• pogodbenih procesov,
• pooblastil,
• finančnega spremljanja,
• načina odločanja,
• odgovornosti deležnikov.

Za CDE je potrebno skupno sodelovanje:

• naročnika oziroma vodje projekta,
• Inženirja ali svetovalnega inženirja,
• projektantov,
• izvajalcev,
• stroškovnih inženirjev,
• planerjev,
• BIM-strokovnjakov,
• informacijskih strokovnjakov,
• pogodbenih in pravnih strokovnjakov.

Odgovornost za opredelitev informacijskih potreb in načina vodenja CDE-ja mora zato ostati na ravni vodenja projekta oziroma naročnika, strokovne rešitve pa se oblikujejo skupaj z ostalimi udeleženci.

Informacijsko okolje projekta mora izhajati iz načina vodenja projekta, ne samo iz tehničnih možnosti posamezne platforme.

15. CDE kot zaključek drugega sklopa

Drugi sklop se je začel z vprašanjem, kaj je digitalni dvojček projekta.

Nato smo pokazali:

1. zakaj ga večina projektov nima;
2. zakaj so podatki pomembnejši od same zbirke dokumentov;
3. kako digitalni popis strukturira pogodbeni obseg;
4. kako digitalna situacija zapisuje realizacijo;
5. kako registri procesov in odločitve pojasnjujejo razloge in posledice.

CDE je okolje, ki mora vse te elemente povezati.

DOKUMENTI

+

PROJEKTNI PODATKI

+

BIM- IN TERENSKI PODATKI

povezani s

PROCESI + PRAVILI + ODGOVORNOSTMI

=

SKUPNO INFORMACIJSKO OKOLJE PROJEKTA

 

Digitalnega dvojčka projekta ne dobimo z enim modelom ali eno aplikacijo. Dobimo ga z urejenim skupnim informacijskim okoljem, v katerem so dokumenti, podatki, procesi in odgovornosti povezani.

MYTHBUSTERS

 

❌ MIT 1

CDE je ena aplikacija, namenjena predvsem upravljanju BIM-modelov.

✅ REALNOST

CDE je skupno informacijsko okolje projekta, ki povezuje dokumente, podatke, procese odločanja ter BIM- in terenske informacije.

💡 KLJUČNA MISEL

CDE ni okolje modela. CDE je okolje projekta.

 

❌ MIT 2

Več različnih programov pomeni razdrobljen projekt.

✅ REALNOST

Razdrobljenost povzroča nepovezanost podatkov, ne število uporabljenih sistemov.

💡 KLJUČNA MISEL

Enotno okolje ne zahteva ene aplikacije. Zahteva enotno informacijsko logiko.

 

❌ MIT 3

Če so vsi dokumenti shranjeni na enem mestu, ima projekt vzpostavljen CDE.

✅ REALNOST

Skupni dokumentni arhiv je pomemben temelj, vendar mora CDE podpirati tudi projektne podatke, statuse, procese in odločitve.

💡 KLJUČNA MISEL

Skupna mapa še ni skupno informacijsko okolje.

Ključne ugotovitve

1. CDE je okolje projekta, ne samo BIM-modela.
2. Ni nujno ena aplikacija, ampak lahko predstavlja povezano arhitekturo specializiranih sistemov.
3. Temeljijo ga trije informacijski stebri: dokumenti, projektni podatki ter BIM- in terenski podatki.
4. Procese, pravila, statuse in odgovornosti razumemo kot povezovalni upravljavski sloj teh informacij.
5. CDE mora upravljati identiteto, status, veljavnost, odgovornost in revizijsko sled informacij.
6. Skupno okolje ne pomeni, da vsi udeleženci vidijo vse, ampak da uporabljajo dogovorjena pravila in skupne podatkovne povezave.
7. Interoperabilnost je pomembnejša od zahteve po eni sami platformi.
8. Obseg CDE-ja mora biti sorazmeren s kompleksnostjo in načinom vodenja projekta.
9. Digitalni dvojček projekta je vsebina oziroma podatkovni model projektnega stanja; CDE je okolje, v katerem nastaja in se uporablja.

Zaključna misel

CDE ni okolje BIM-modela. CDE je okolje projekta.

Cilj CDE-ja ni spraviti vsega v eno aplikacijo. Cilj je povezati dokumente, podatke, procese in odgovornosti v enotno informacijsko okolje projekta.

 

Digitalni dvojček projekta pove, kakšno je stanje projekta. CDE zagotavlja, da informacije, iz katerih ta slika nastane, niso razpršene, dvoumne in odvisne od spomina posameznikov.